Svet je po dobrih 200 letih od prvega množičnega iskanja zlata v ZDA in po 115 letih, ko sta dva zlatosledca v reki Klondike odkrila zlato, zajela zlata mrzlica. Že 5000 let najbolj plemenita in edina rumena kovina dosega rekordne vrednosti. Medtem ko se nekateri tepejo po glavi, ker niso pravočasno vlagali v zlato, ampak raje v danes skoraj ničvredne papirje, že narašča število trgovcev z zlatom, uradnih in neuradnih, registriranih in neregistriranih, spletnih in od vrat do vrat, zlato pa je pri investitorjih postalo najbolj zaželena naložba. Za zdaj imajo največje koristi od trgovanja banke in pooblaščeni trgovci ter seveda tisti, ki že iz predkriznih časov verjamejo v moč zlatega plemenitenja, obstaja pa velika nevarnost, da bodo na koncu potegnili ta kratko, tako kot že mnogokrat doslej, neuki in naivni državljani.

Cena zlata iz dneva v dan, iz minute v minuto, narašča in dosega neverjetne rekorde. V preteklem tednu se je prvič povzpela 1850 dolarjev oziroma 1287 evrov za unčo (31,10348 g), v petek je znašala že 1311 evrov. Samo v enem tednu se je podražilo za šest odstotkov. Naraščajoče gibanje cen surovin in plemenitih kovin se je začelo leta 2001. Takrat je bila cena ene unče zlata dobrih 288 evrov. Do leta 2005 je cena zlata počasi naraščala do dobrih 320 evrov za unčo, nato se je v naslednjih letih njena rast pospeševala vse do današnjih 1300 evrov.

Če primerjamo, kako se je v enem letu povišala vrednost naložbe v bančni depozit ali zlato, je razlika prav neverjetna, a se moramo zavedati, da smo izbrali najbolj in najmanj donosni naložbi. Glede na 82,9-odstotno višjo vrednost zlata je naša zlatnina, ki smo jo kupili pred enim letom za tisoč evrov, danes vredna 1829 evrov, bančni depozit pa se je povečal samo za pet odstotkov in znaša 1050 evrov.

Zlato ni za špekulacije. Cene zlata, ki se dvigujejo v nebo, seveda v ljudeh spodbudijo željo po hitremu zaslužku, po koncu še vsake zlate mrzlice so ostali obogateli in obubožani posamezniki. O pasteh zlate mrzlice, ki nedvomno prežijo na nas, in o tem, kako naj ravnamo, da nas ne bodo zopet tako nategnili, kot so nas že večkrat, na primer s certifikati, smo se pogovarjali s finančnim svetovalcem Matjažem Jerebom, ki opozarja, naj bodo ljudje previdni pri špekulacijah. »Plemenitih kovin se ne kupuje ali prodaja zato, da bi na hitro blazno obogateli oziroma iz špekulativnih namenov, temveč bi moral biti namen vsakega posameznika, ki se spušča v to, najbolj optimalno ohranjanje kupne moči ali realne vrednosti naložbe. Gre za srednjeročno naložbo, ki vlagatelju zagotavlja ohranitev realne kupne moči, za edini pravi denar, ki ohranja enako kupno moč že več tisočletij.«

Več v jani št. 34, 24.8.2011