Zgodbe

Živeti pod lupo zalezovalca

Vesna Meško / revija Jana
3. 9. 2024, 08.00
Deli članek:

»Kurba! Prasica! Nihče te ne bo mel tako rad kot jaz!« se je izpisalo na zaslonu telefona. Brigita je v zadnjih treh letih prejela približno 5.000 sporočil, a to je le del srhljivke, v kateri se je znašla. Nekdanji partner se je namreč prelevil v obsedenega zalezovalca, vendar mu je s pomočjo organov pregona stopila na prste. »Bila sem zlomljena, danes pa me ne more več spraviti na kolena!«

Shutterstock
fotografija je simbolična

Zalezovalci niso le imaginarni liki iz knjižnih in filmskih zgodb. Živijo med nami, utapljajoč se v občutkih obsedenega hrepenenja po osebi, s katero si želijo bližnjega, intimnega odnosa. Med najpogostejšimi in najvztrajnejšimi zalezovalci so nekdanji partnerji, nemalokrat, ker si želijo nove priložnosti ali pa ker z nadzorom zadovoljujejo potrebo po maščevanju. Imamo pa tudi v Sloveniji mučne primere, povezane z duševnimi motnjami, ko žrtvam grenijo življenje neznanci, ki želijo izsiliti žrtvino naklonjenost, ne meneč se za zavrnitve in odločno postavljanje mej.

In kako pogosto žrtve poiščejo pomoč? V zadnjih petih letih so na policiji obravnavali 887 primerov zalezovanja. Največ jih je bilo leta 2020, letos pa je znova zaznati porast, saj se je  v prvem polletju število obravnav približalo letni ravni iz preteklih obdobij. Med žrtvami, ki so poiskale pomoč na policiji, je bila tudi naša sogovornica Brigita. V želji, da bi opogumila vse tiste, ki jim zalezovalci kratijo mir in svobodo, je sklenila povedati svojo zgodbo: »Dovolj je bilo strahu! Uprite se in poiščite pomoč!«

Leteti z zlomljenimi krili

Ko bi le vedeli, kajne, kaj nas čaka na poti skozi življenje. Čeprav so bila Brigitina krila neštetokrat polomljena, danes stoji pred nami pokončna, močna, nasmejana. Ta drobna svetlolasa ženska pogumno kljubuje multipli sklerozi in se kot levinja bori za srečo najstniškega sina avtista. A kot da ji dve težki zdravstveni diagnozi nista naložili dovolj velikih bremen, se je na njena pleča povzpel še sinov oče. Namesto da bi skupaj premagovala ovire, se je zatekal k alkoholu in lahkotnemu preživljanju časa zunaj doma, ob čemer je Brigiti postalo jasno, da ne bo nikoli ljubeč in skrben človek, na katerega bi se lahko zanesla. Ko je zaradi popivanja ogrozil tudi otroka, je bila mera polna. Razmerje je zaključila, a se s tem ni nikoli sprijaznil, temveč si je ves čas prizadeval ostati del njenega življenja. Potem ko se je odselil, je zavoljo miru kar deset let popuščala in dovolila, da se je ob koncih tedna vračal v stanovanje, češ da bo tako lažje preživljal čas s sinom.

»To je bilo videti bolj kot all inclusive vikend bivanje, saj je bilo znova poskrbljeno za njegovo udobje, hkrati pa je preložil name tudi stroške. Ker je pri ritualu vztrajal tudi po tem, ko sva se s sinom preselila v drugo naselje, sem spoznala, da se ta zgodba ne bo končala, če se mu ne bom postavila po robu in zahtevala, da spoštuje mojo zasebnost,« pripoveduje Brigita, ki se je nato opogumila in odločno prerezala vez, s katero se je priklenil nanjo. A on tega koraka ni želel ali zmogel sprejeti, čez noč se je prelevil v obsedenega zalezovalca in Brigitino življenje za naslednja tri leta spremenil v srhljivko.

Utapljanje v blodnjah

»Ko je uvidel, da mislim resno in da ne bom popustila, je takoj spremenil vedenje. Če sem mislila, da si bom s prekinitvijo stikov z njim (s sinom se je potem dobival pri svoji mami) izborila mir, sem se pošteno zmotila! Deležna sem bila nadzorovanja in bolestne posesivnosti. Začelo se je s telefonski klici, z njimi me je nadlegoval vsak dan, pogosto od večera do poznih nočnih ur. Če sem se javila, da bi vendarle prenehal, me je zmerjal, žalil, poniževal in mi grozil, ko pa ni prejel odziva, je svoje blodnje izlival v SMS-sporočilih. V zadnjih treh letih sem prejela približno 5.000 SMS-jev, v katerih me je pogosto vulgarno zmerjal, si izmišljeval zgodbe, ki si jih je ustvaril v svoji glavi, ali pa se tolkel po prsih, da nikoli ne bom našla moškega, ki bi me imel tako zelo rad kot on,« dogajanje oriše Brigita in razloži, da je čudaška sporočila pisal tudi sinu. Iz obsedenih blodenj ga niso zmogli predramiti niti njegovi domači, ki jih je prosila za pomoč, prepričan je bil namreč, da je v tej nesrečni zgodbi on žrtev, in ni želel sprejeti nasvetov, naj preneha s svojim početjem.

Kako moški, ki ga dobro poznaš, postane zalezovalec? 

Nadlegovanje se je tako iz dneva v dan stopnjevalo in kmalu prevesilo v zasledovanje.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 36, 3. september 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!