Kraški ovčar ali kraševec je slovenska naravna dediščina, kot avtohtona pasma psov je bil mednarodno priznan že leta 1939, takrat pod imenom ilirski ovčar, ponovno in z današnjim imenom pa leta 1968. To nekaj stoletij staro pasmo so uporabljali kot pastirskega psa na območju slovenskega Krasa. O kraških ovčarjih je sicer že v 17. stoletju pisal Janez Vajkard Valvasor. Od nekdaj so veljali za pogumne branilce dvorišč in čuvaje domov, v zadnjem času pa s socializiranimi in šolanimi predstavniki pasme dobivamo tudi čudovite družabnike, vdane svojemu gospodarju. »Karakterno je to zanimiv pes, zraven pa še zelo lep. Ker gre za edino slovensko pasmo psov, ki je bila precej ogrožena, sem se odločil zanjo,« pove Marjan Pahor, ki kraške ovčarje vzreja od leta 1990. In kakšna je vzgoja kraških ovčarjev? »Ne bi mogel reči, da so samosvoji, ampak da so zelo pametni psi. Ko kraševcu prvič vržeš palico, jo bo šel iskat. Ko jo vržeš drugič, pa te pogleda in z očmi vpraša, ali je kaj narobe s tabo. To tudi ni pes, za katerim je treba ves čas tekati, saj zna hraniti svojo energijo. Ne nazadnje je to teritorialen pes, ki bo vedno čuval tisto, kar je njegovo. Neznanec tako ne bo prišel na dvorišče ali do živali, ki jih straži kraški ovčar,« je prepričan Pahor.
Pokažimo ga svetu!
»Še zdaj se spomnim, kako je bilo, ko smo se v družini odločali za prvega psa. Kraškega ovčarja sem do takrat videla le na fotografijah v eni od revij. Potem smo poiskali vzreditelja, in ko smo prišli na razstavo, kjer se je predstavljal s svojim samcem, je takoj padla odločitev. Skoraj dve leti smo čakali na mladička, zdaj pa imamo že tretjo kraševko. Do neke mere se ji seveda moraš prilagoditi, a mi s predstavniki pasme krasno sobivamo. Z njimi hodimo vsepovsod, tudi na razstave in v tujino, prav tako pasmo vzrejamo. Tudi otroci so zaljubljeni v kraške ovčarje, zato se bo naše sobivanje z njimi zagotovo nadaljevalo,« pove Mateja Mihelčič. Pohvalnih besed o kraškem ovčarju na srečanju vzrediteljev, lastnikov in ljubiteljev teh psov v Štanjelu ni manjkalo, nad njimi je bila navdušena tudi dr. Natašo Pirc Musar, sicer velika ljubiteljica psov. »Mislim, da si kraški ovčar zasluži, da ga pokažemo svetu. Ta pes odraža karakter in dušo ne le prebivalcev Krasa, ampak na neki način vseh Slovencev. Smo namreč delavni, redoljubni, trmasti …, in prav takšen je tudi ta pes,« je razmišljala in hkrati obljubila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da kraški ovčar že kmalu postane protokolarni pes in del častne garde Slovenske vojske.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 22, 28. maj, 2024.
