Stiska medicinskih sester
Pretekli teden smo spremljali zgodbo zdravnika, ki je osumljen, da je izvedel evtanazijo z vbrizganjem kalija. Tega naj bi pripravila medicinska sestra po njegovih navodilih.
Medicinske sestre so seveda strokovno usposobljene in natanko vedo, kaj tako zdravilo pomeni. Po vseh teh dogodkih si lahko samo mislimo, v kakšni stiski je dotična medicinska sestra, ki v tem trenutku verjetno potrebuje psihološko, kasneje pa bo potrebovala še pravno pomoč. Takšni dogodki so tudi posledica pomanjkanja kadra – že jutri bi za normalizacijo stanja v ljubljanskem kliničnem centru potrebovali vsaj 200 medicinskih sester. Bolnikov je vedno več in razmere postajajo nevarne.
Kar od 60 do 70 odstotkov posegov v telo opravi medicinska sestra po naročilu zdravnika in zgodi se, še posebej v intenzivni negi, da so med sestrami tako izkušene strokovnjakinje, da nemalokrat učijo tudi mlade zdravnike. S tem ne sme biti nič narobe, saj mora ekipa, ki skrbi za bolnika, delovati enakopravno. Kar je seveda idealna delovna klima. »V zdravstvu praviloma vlada stroga hierarhija, čeprav se zelo trudimo, da bi bili vsi vpleteni enakopravni partnerji – če si ne bomo zaupali med sabo, bo slabo za pacienta, ki nas potrebuje, trpijo pa tudi odnosi med osebjem. V nekaterih enotah potekajo odnosi brez hierarhije in so krasni, nekje pa zaupnih odnosov ter dobre komunikacije ne zmorejo vzpostaviti, kar ni vzpodbudno,« je povedala Grabnarjeva.
Medicinska sestra je sicer strokovnjakinja na področju zdravstvene nege, pri diagnostiki in terapiji pa mora slediti navodilom zdravnika, ki ima absolutno odgovornost. Vendar nosi del odgovornosti tudi medicinska sestra – je moralno, etično in kazensko odgovorna.
Pravila, kako ravnati v spornih situacijah, ko na primer zdravnik odredi pripravo zdravila, ki lahko (usodno!) škoduje bolniku, bi morala biti jasna, saj so zapisana v etičnem kodeksu medicinskih sester ter zdravstvenih tehnikov. »Če bi vsaka medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik poznal etični kodeks, bi bile dileme v kriznih situacijah mnogo manjše. Zato velja opozorilo osebju v zdravstveni negi, naj si ga znova pozorno preberejo – ker jim bo v pomoč,« je poudarila Grabnarjeva.
Ugovor vesti – za pogumne. Medicinska sestra naj bi zdravnika dvakrat vprašala, ali naj res nastavi kalij, s čimer je po besedah Mlakarjeve pravilno ravnala, preostal pa ji je še en instrument – ugovor vesti. Ta mehanizem medicinske sestre uporabljajo izjemno redko, čeprav imajo do njega pravico. Mlakarjeva je takemu primeru, ko je bil izražen ugovor vesti, prisostvovala samo enkrat. »Če bi medicinska sestra zavrnila navodila zdravnika in bi se odločila odkorakati, bi tvegala obtožbo, da je zapustila delovno mesto. To je še posebej sporno v enotah intenzivne terapije, saj gre za vprašanje varnosti – stanje pacientov je tako kritično, da se intervencija lahko zahteva v eni sekundi. Preostal bi ji torej ugovor vesti – to pa je zahteven institut in zanj moraš biti pogumen. Takoj se namreč izpostaviš in tvegaš konflikt z nadrejenim. Zdravnik pa je tvoj nadrejeni,« je razložila Mlakarjeva.
Več preberite v tiskani Jani (št. 3, izid: 20.1.2015).
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
