Za zdravega, donošenega dojenčka  je dojenje najbolj naravna in idealna oblika hranjenja od rojstva do dopolnjenega šestega meseca starosti ter pozneje ob ustrezni dopolnilni prehrani do drugega leta ali po želji še dlje. Ste se kdaj vprašali, v čem je skrivnost materinega mleka, t. i. eliksirja življenja?

Oh, ti hormoni. Nosečnost je obdobje raznolikih sprememb, ki jih povzročajo hormoni in zajamejo celotno telo ženske. Torej  tudi mlečne žleze v dojkah, ki se pripravijo na tvorjenje  in izločanje mleka. Zaradi delovanja estrogena, progesterona, prolaktina in humanega placentnega laktogena se žleze povečajo (pomnožijo in razširijo se mlečni vodi), zaradi kopičenja melanina pa se bradavice obarvajo temneje. Tudi izločanje mleka je pod nadzorom hormonov (prolaktina, oksitocina). Za iztekanje mleka iz dojk so ključne zadostne količine oksitocina, ki se izdatneje izloča, kadar so doječe matere sproščene in niso pod stresom. Zato je pomembno, da so okoliščine in okolje, v katerem mati doji, zanjo in za otroka čim prijaznejši. Tako je koncentracija oksitocina, ključnega hormona za iztekanje mleka po mlečnih vodih do bradavic, dovolj visoka.

Materino mleko ali 2 v 1 – hrana in zaščita.  Sestava mleka se spreminja in prilagaja otrokovemu razvoju ter otroku zagotavlja optimalno rast in zaščito pred okužbami, medtem ko mlečna formula ostaja vseskozi enaka. Opisujemo tri faze laktacije, med katerimi se mleko po sestavi spreminja: prvo mleko, t. i. kolostrum (mlezivo), prehodno mleko in zrelo mleko. Tudi med enim podojem se sestava materinega mleka spreminja. Tako je na začetku mleko bolj tekoče in vodeno, da se dojenček odžeja, proti koncu obroka pa vsebuje več maščob in energije, da si dojenček poteši lakoto.

Materino mleko ni samo bogato z ustreznimi hranilnimi snovmi, ampak vsebuje tudi zaščitne dejavnike, ki dojenčka varujejo pred okužbami. Največ je t. i. sekretornih imunoglobulinov A, ki ne prehajajo iz črevesne sluznice v kri, torej niso pomembni kot hranivo, temveč so površinska zaščita črevesja pred okužbami. Laktoferin je druga najpogostejša beljakovina z baktericidnim učinkovanjem (ubija mikrobe), ki hkrati zavira nastajanje provnetnih snovi. Manj rakavih obolenj (levkemije pri otrocih in karcinoma dojke pri materah) pripisujejo beljakovini alfa-laktoglobulin, ki je sposobna prepoznati in ločevati zdrave zrele celice od maligno spremenjenih zarodkovih celic. Znanstveniki se zato nadejajo, da bi lahko s spremenjeno molekulo alfa-laktoglobulina (t. i. HAMLET) povzročili revolucijo v onkološkem zdravljenju. V prvih dneh laktacije mleko vsebuje žive aktivirane celice imunskega sistema (makrofage, nevtrofilne granulocite in limfocite), vendar s časom njihovo število upada. V materinem mleku so poleg naštetega v manjšini zastopani še lizocimi, defenzini, ogljikovi hidrati, zaščitno delujoče maščobe in druge obrambne snovi.

Več v Jani št. 28, 12.7.2011