Gospa Julka pravi, da niti sama ne verjame, koliko je že stara, ne verjamejo pa tudi  tisti, ki jo srečajo, kadar vsa nasmejana in lahkih korakov hiti na vsakodnevni sprehod. Prav kmalu bo namreč praznovala 101 leto, in čeprav živi skupaj s sinom, vztraja v ločenem gospodinjstvu. Ko pa si ne bo več mogla sama skuhati, oprati in pospraviti, no, potem bo pa že mogoče reči, da je nekoliko priletna. 

     Je bilo pa veselo, ko je Julka Lapanja iz zaselka Lapata na Šentviški planoti praznovala 100. rojstni dan.  Mašo je v cerkvi Marijinega obiskanja na Ponikvah, ki jo je kot edino na Primorskem zasnoval arhitekt Jože Plečnik, vodil sam koprski škof, msgr. Metod Pirih.
»Pol leta pred tem, ko se je škof mudil v naših krajih, sva sklenila poseben dogovor – jaz sem obljubila, da bom dočakala 100 let, on pa, da me bo obiskal. Ker sem jaz držala obljubo, jo je moral tudi on,« pove Julka.
»Pa z županom sva plesala, vi ne veste, kako sva se zavrtela. Imamo mladega župana – komaj 38 jih šteje, in le katera ne bi bila ponosna na takega plesalca. Bilo je veselo kot že dolgo ne,« se tega dne rada spominja Julka.
»Cvetja sem dobila v dar toliko, da je bil naš zimski vrt podoben cvetličarni,  pa  ogromno drugih daril in številne voščilnice, ki jih skrbno hranim.«

Z letalom okoli Triglava.  Domači, ki pravijo, da so pri Julki vsega vajeni, so bili kljub temu nemalo  presenečeni, ko si je za darilo zaželela videti Triglav iz zraka.

Svoj veliki dan je v tretjem poskusu dočakala 2. avgusta, ko je v spremstvu vnukinje Renate poletela z bovškega letališča. Ob vprašanju, ali jo je bilo kaj strah, samo zamahne z roko.
»Se mi zdi, da je bilo bolj strah  pilota, saj me je  nenehno spraševal, kako se počutim. Najbrž se je bal, da mu bom umrla med poletom, jaz pa sem se ob tem prav zabavala,« pravi. »Tako lepa je bila tista nedelja, sončna, nebo pa brez oblačka. In koliko planincev je bilo pri Aljaževem stolpu na vrhu Triglava, okoli katerega smo krožili, jaz pa sem jim navdušeno mahala. Pilot je bil zelo prijazen mlad fant – komaj 24 let je bil star,« pripoveduje Julka, ki jo, kot opažam, mladi ljudje zelo navdihujejo.
»Ves čas mi je pripovedoval, kje letimo in kaj vidimo – leteli smo tudi nad vasjo in hišo, kjer živim.«
Bi še enkrat poletela, glede na to, da se bliža 101. rojstni dan? »O, seveda! Prvotno sem si zaželela, da bi  okoli Triglava poletela s helikopterjem in bi pristali na Kredarici, kjer bi si v koči privoščila kavo ter zaplesala. Pa so mi domači pojasnili, da to veliko stane, zato sem letalo sprejela kot alternativo, Kredarica pa je seveda odpadla.«

Več v Jani št.44, 2.11.2010