Šimen Zupančič

Si predstavljate, kako drzni so?! V časih, ko menda nihče več ne bere s papirja, so ustvarili časopis, ki vas bo zagotovo presenetil. V njem vam pojave v družbi razložijo tako, da jih razumete. In v njem najdete pisce, ki ste jih pogrešali – Tadeja Goloba, Matevža Šaleharja –Hama, Jureta Aleksiča in Esada Babačića. Sedem prihaja v kioske in trgovine vsak prvi petek v mesecu.

Urednica časopisa Sedem je zanimiv patron. Gospa, ki ti zna povedati, da se pojdi solit, naravnost v obraz in jo je treba pred fotoobjektiv privleči za lase, je v novinarstvo skočila kot športna novinarka, se dodobra spoznala s telenovelami v njihovih najbolj bombastičnih časih in nesla nagrado viktor oboževani Esmeraldi, Leticii Calderon, v Mehiko ter se z njo še malo družila na njenem domu. Bilo je obdobje, ko je spisala kar 30 intervjujev na leto in o obrti novinarstva ve tako rekoč vse. Pa še Azijo ima v malem prstu – prepotovala jo je po dolgem in počez.

Zato ni čudno, da v časniku Sedem med drugim lahko beremo poglobljen tekst o Tajski – ne samo o njenih rajskih plažah, temveč o položaju tamkajšnje mladine, kmetov, diktaturi … »Verjamemo, da smo veliko bolj povezani s svetom, kot pa nam želijo povedati,« pravi. In ekipa Sedem se pogosto ozira v svet, opisuje, beleži in razlaga pojave, ki se nas vseh še kako tičejo, pa morda v prvem hipu ne razumemo, zakaj. Sedem je zato, da nam to pove. So odprti in tolerantni, a nekateri so jih že označili za leve. »Spremljamo in beležimo dogajanje, pri čemer si ne moremo jemati pravice izključevanja. Če česa ne maramo, so to uveljavljeni vzorci in predalčkanje.«

Brez dnevne politike. Tukaj so torej za vse tiste, ki hočejo in potrebujejo več kot zgolj instantne, hipne informacije. »Ukvarjamo se s fenomeni, ki imajo trajnejšo vrednost. S pojavi, ki imajo neposreden vpliv na naše vsakdanje življenje, pa nam vsakodnevna politika s svojimi škandali in bitkami za stolčke odvrača pozornost od njih. Skušamo brskati in iskati globlje. Je treba ob tem razmišljati? Ja, je treba. So ljudje še sposobni razmišljati? Absolutno verjamemo, da so,« je prepričana Furlanova, ki z zadovoljstvom doda, da pri obravnavanju tem v časopisu Sedem zavestno ignorirajo dnevno politiko.

In še nekaj verjamejo. »To, da je svet še veliko več kot resničnostni šovi in kuharske oddaje.«

Če v Playboyu slučajno močno pogrešate pisca Tadeja Goloba, sinonim za dober intervju, ga najdete v Sedem. »Z naših strani je zelo odmeval njegov intervju z Gregorjem Golobičem – močan in zgovoren pogovor, ki je marsikoga naredil živčnega, saj se je dotaknil še vedno bolečih stvari.«

Ekipo Sedem zanimajo zgodbe in ljudje, kakršen je na primer Marko Prezelj, najuspešnejši slovenski alpinist, edini s štirimi zlatimi cepini na svetu – pa sploh ni medijsko izpostavljen. V zadnji številki pa so vam postregli tudi s konopljo, ki naj bi bila temelj ekonomije. Povsem nov pogled.

Seveda ne moremo omeniti vseh ustvarjalcev časopisa Sedem, je pa pomembno omeniti vsaj še nekatere. Izjemnega analitika Anžeta Kožuha, enega teh mladcev, ki živijo za analizo širšega dogajanja. Doslej je razložil že Putinov umik iz Sirije, ameriško predvolilno dogajanje, dogodke v Burmi, bitcoine, čisto sveža pa je analiza panamskih dokumentov, ki po besedah Furlanove daleč presega poročanje preostalih medijev. »Ti se večinoma osredotočajo zgolj na to, kateri od Slovencev je v davčnih oazah udeležen, pri tem pa se vsi obesijo na Dejana Zavca. Prav iz Anžetovega besedila je jasno, kako veliko bolj zapleteno je omrežje davčnih oaz.«

Ampak brez skrbi, Sedem ni časopis, rezerviran za doktorje znanosti (je tudi zanje!), temveč je njegova odlika ravno ta, da skuša zapletene pojave razlagati preprosto in razumljivo. »To niso teoretični eseji. So pa teksti, ki vseeno zahtevajo nekaj vaše pozornosti.«

Pozorni bodite na njihove izvrstne kolumniste, med njimi Izaka Koširja, znanega mlajši populaciji, in Mitja Vilarja. Ta je zelo zanimiv gospod, aktiven nezadovoljen državljan, pobudnik reševalcev na motorjih, ki si zdaj prizadeva še za gasilce na motorjih. Na vsakem koraku skuša dejavno izboljšati naše življenje s preprostimi rešitvami.

Je časopis spet in? Kulinariko strastno spremlja nepogrešljivi Stane Mažgon (tudi Zarjini bralci ga dobro poznate), veliko nasvetov vam bo servirala Nina Kokalj, pri športu pomagajo kolegi z Ekipe, za fotografije pa skrbita odlična fotografa Andrej Križ in Šimen Zupančič.

Furlanova meni, da je Sedem prinesel svežino tudi v oblikovnem smislu –  to je delo Splitčana Nenada Bebića, njihovega art direktorja. Skupaj z njim poskušajo biti nekonvencionalni tudi pri izboru fotografij. » Recimo, da smo predrzni, drzni. Verjamemo, da obstajajo sila, pozitivnost, dojemljivost za svet okoli nas. Skušamo biti tudi zabavni (obujajo karikaturo in večkrat zanemarjeni strip, op. p.), nočemo biti samo težki, nočemo samo jamrati. Seveda kažemo na probleme, predlagamo tudi rešitve ter pogled usmerjamo v prihodnost. Nočemo biti temačni, želimo pa biti realni. Tukaj smo ne glede na trenutno vreme in oblast. Radi bi obudili nekaj umirjenosti v našem življenju – za branje časnika Sedem se mora človek umiriti, si skuhati najljubšo kavo ali čaj, si vzeti čas in predahniti. Saj ni vse samo hitenje, in mislim, da ljudje umirjenost pogrešajo,« zaključi Furlanova.

Ona in krdelo mladcev vas vsak prvi petek v mesecu nagovarjata in izzivata, da v resnici hočete več in širše. Ali ni retro zelo modno? Je časopis že retro? Sedem je torej IN.

Zarja, št. 20, 17. 5. 2016