Pričakovala sem ustvarjalne ribežne za kumare, mlinčke za čilije in poduhovljene odpirače za steklenice, vse to sem tudi našla. Na stojnici, ob kateri je stal namrščen od pete do glave tetoviran prodajalec, je bil med kondomi, vibratorji in vaginalnimi kroglicami  tudi nekakšen mlinček nenavadne oblike, ki je imel na enem delu čisto pravi jezik. Mati božja, kaj pa je to, sem vprašala začudeno. Tetoviranec me je nekaj časa cvrl s pogledom, potem pa izdavil, da moška masturbacijska skodelica.  Kako se pa to uporablja, me je zanimalo, a sem se morala kar hitro pobrati, sumila sem namreč, da me bo prodajalec vrgel v bližnjo precej naraslo reko.

             Pri večerji sem načela temo o inovativnih spolnih pripomočkih, zanimalo me je, koliko se o tem v naši družini kaj ve. Koruzniški zet se je zarežal, pustil svoje  špagete na krožniku, zdelo se je, da mu nenadoma ne teknejo več,  in se odpravil po tablico.  Izbrskal je kakšnih dvajset let staro beograjsko televizijsko oddajo, ki so jo objavili v  rubriki »inovacije« in je objadrala svet.  Za crknit. Na nekakšnem čevljarskem stolu je sedel devetdesetletni očanec in kar v svojem mednožju (res da pri tem hlač ni odpel) kazal, kako deluje njegov izum za »pumpanje« moškosti … ali kako bi temu rekli. Njegova trideset let mlajša žena je prisegala, da stvar deluje in da seksata vsaj dvakrat tedensko. Naprave, podobne tlačilki za bicikel, so seveda šle za med.

                      Larifari, je rekla ljubljena hči. Kakšen izum neki! Seksšopi so bili gotovo že takrat polni takšnih neumnosti. A res, se je zastrmel vanjo cenjeni soprog. »Kakšnega vraga pa iščeš pri svojih letih v takšnih trgovinah? Menda ne potrebuješ