Pričakovala sem ustvarjalne ribežne za kumare, mlinčke za čilije in poduhovljene odpirače za steklenice, vse to sem tudi našla. Na stojnici, ob kateri je stal namrščen od pete do glave tetoviran prodajalec, je bil med kondomi, vibratorji in vaginalnimi kroglicami tudi nekakšen mlinček nenavadne oblike, ki je imel na enem delu čisto pravi jezik. Mati božja, kaj pa je to, sem vprašala začudeno. Tetoviranec me je nekaj časa cvrl s pogledom, potem pa izdavil, da moška masturbacijska skodelica. Kako se pa to uporablja, me je zanimalo, a sem se morala kar hitro pobrati, sumila sem namreč, da me bo prodajalec vrgel v bližnjo precej naraslo reko.
Pri večerji sem načela temo o inovativnih spolnih pripomočkih, zanimalo me je, koliko se o tem v naši družini kaj ve. Koruzniški zet se je zarežal, pustil svoje špagete na krožniku, zdelo se je, da mu nenadoma ne teknejo več, in se odpravil po tablico. Izbrskal je kakšnih dvajset let staro beograjsko televizijsko oddajo, ki so jo objavili v rubriki »inovacije« in je objadrala svet. Za crknit. Na nekakšnem čevljarskem stolu je sedel devetdesetletni očanec in kar v svojem mednožju (res da pri tem hlač ni odpel) kazal, kako deluje njegov izum za »pumpanje« moškosti … ali kako bi temu rekli. Njegova trideset let mlajša žena je prisegala, da stvar deluje in da seksata vsaj dvakrat tedensko. Naprave, podobne tlačilki za bicikel, so seveda šle za med.
Larifari, je rekla ljubljena hči. Kakšen izum neki! Seksšopi so bili gotovo že takrat polni takšnih neumnosti. A res, se je zastrmel vanjo cenjeni soprog. »Kakšnega vraga pa iščeš pri svojih letih v takšnih trgovinah? Menda ne potrebuješ črpalke za padli penis za svojega najdražjega? Ali pa celo vibratorja z rožnatimi rožički zase?«
Od kod, porkamizerija, pa cenjeni soprog ve za bogato izbiro pornopripomočkov, me je zanimalo. Na televiziji sem videl, se je brž odrezal.
To je res, seksšopi so polni takšnih črpalk, je rekla babica. In smo se vsi zapičili vanjo. Kaj pa ima ona pri svojih letih tam iskati? Takšne trgovine so predvsem za moja leta, je zarenčala. Ste slepi, nič ne vidite? Ni štos v »pumpi«, ampak v materialu, iz katerega je narejena. Niste opazili, da je devetdesetletnik uporabil svinčeno odtočno cev, zamašek za umivalnik, ključ za odpiranje konzerv in tesnilo za bojler? Kakšen tip! Bravo! Namesto da bi zapravljal svojo penzijo za viagro in podobne neumnosti, razmontira hišni vodovod in si naredi medicinski pripomoček. To je inovacija!
Ampak to še ni vse. Priletni dedek v filmu je pokazal še nekakšen lesen predpražnik, iz katerega je izpulil nekaj prečk. To je naslon za noge, je pojasnil. Ko moški s svinčeno črpalko napihne svoj drugi jaz in se spravi na partnerko, potrebuje močno oporo. Butaste sodobne postelje so praviloma brez spodnje stranice. Torej? Vzameš naslon, se opreš vanj in naskočiš. Ampak tudi to še ni vse. Naslednji izum bo morda priročno dvigalo, ki ga zatakneš za pas in se kot s škripcem povzpneš nad pohotnico tam doli, potem pa prerežeš vrv in tresk nanjo. Pri tem je treba paziti, da ne strmoglaviš na lesen predpražnik, se pravi na oporo za noge, ker se pri tem lahko polomiš.
Tudi najina postelja pravzaprav nima spodnje stranice, je zagodrnjal cenjeni soprog. Če prav pomislim, tudi predpražnika nimamo. Morda pa se kaj primernega najde na tistem sejmu …
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 39, 24. september 2024.
