Nekaj kil gor, potem približno toliko dol. V omari pa dvojna garderoba. Vse dokler se ne odločite. Nič kruha, toplih žemljic, domačih zavitkov, čim manj maščob, sladkorja … Vedno sem bila sladkosnedna, zdaj košček tortice vtaknem v usta samo petkrat na leto. Ker imam pač pet vnukov. Še nekajkrat na teden na Šmarko, pa kdaj na kolo in nekako gre.

Ste vedeli, da je na tem svetu več preveč rejenih med gospodi kot med damami? Tudi v Sloveniji je tako. Debelost ni le stvar prenajedanja in lenobe, tudi geni niso nedolžni. In tu so še skrbi – spet ne velja le za Slovenijo – ker je vedno več predebelih otrok. Dejstvo je, da je tam, kjer se cedita med in mleko, manj debelih kot med revnimi. Kar je razumljivo. Redi predvsem nekakovostna in cenena hrana. Kakorkoli, strokovnjaki opozarjajo, da je predebela že več kot milijarda ljudi. Največ v ZDA, na Kitajskem in v Indiji. Povsod, ne le v omenjenih državah, pa je debelost velik zdravstveni problem. In strošek. V razvitem delu sveta, kjer se zdi, da smo postali mojstri za iskanje vedno novih in novih pravic, predebeli terjajo splošne prilagoditve. Pravico do dveh sedežev v potniškem prometu, prostornejše taksije, širša vrata, prilagojena dvigala, prilagojeno delovno okolje … Mimogrede, v Kanadi je vrhovno sodišče že leta 2008 presodilo, da imajo debeli ljudje pravico do dveh sedežev na letalu za ceno enega. Tudi v ZDA se predebeli borijo proti družbeni stigmi »plus-size« ljudi. Ne gre z lahkoto. Ker debelost je res lahko posledica genetike ali bolezni, a večinoma gre vendarle za preveč hrane in premajhno porabo. Za osebno odločitev. Oziroma lenobo. Še pred 30 leti je bilo na planetu »le« 226 milijonov močno predebelih ljudi. Danes, kot rečeno, jih je š