Da ne govorimo o rolkarjih in kolesarjih, ki tudi zaidejo tja in bi lahko zapeljali čeznjo. Previdno sem ji sledila in se ozirala naokoli, koga naj naderem, pa za mizami ni bilo nikogar, ki bi vsaj z očmi sledil otroku, le na klopi pred restavracijo je sedela starejša ženska in se igračkala s telefonom. Ko je otroček prilezel do zelenice, se je mukoma dvignil ob držalu za reklamni pano in prvo, kar je napravil – vtaknil je prosto roko z milijardami bacilov v usta. Čigavo pa si ti, sem rinila v detece, in takrat se je oglasila varuška, najbrž babica, s klopi. Moja je. Punčko je ves čas snemala in moja pojava je seveda pokvarila posnetek. Morda pa niti ne in bom nevede nastopala v kakšni fejsbukovski nadaljevanki?
Prejšnji četrtek zvečer je bil na nacionalni televiziji (naj se vlada, ki ni našla načina, da zviša RTV-prispevek za več kot evro in pol, nekam zaleti, saj večino dobrega vidimo tam) dokumentarec o izpostavljanju otrok na družbenih omrežjih. Nekateri s tem začnejo, še preden se otrok rodi – in potem ne odnehajo. Niso samo sentimentalne matere tako prismojene, da tlačijo svoje otroke v resničnostni šov, tudi očetje z veseljem sodelujejo. In če so vplivneži in imajo veliko ogledov, lahko to postane donosen posel. Ena od mam je povedala, da ji je neka tovarna poklonila voziček, pa je rekla, da enega že ima, naj ji raje dajo denar. In so ji ga dali. Oglaševalci se kmalu prilepijo na zgodbe, ki prinašajo všečke, nekateri s svojimi izdelki v amaterskih »oddajah« celo sodelujejo. Niso vsi starši, ki iščejo pozornost, s svojimi malčki nežni, nasprotno, prav grobijansko jih pripravijo do tega, da jočejo, se skrivajo in prestrašeni bežijo. Kar nekatere najbrž prav tako zabava. Starši ene takšnih otroških medmrežnih zvezd (v prelepi hiši in z bazenom v ozadju, kupljeno s prispevki sponzorjev) so se sicer spraševali, do kdaj bodo še lahko izpostavljali svojega otroka v javnosti, večina pa o tem ne razmišlja. Pozornost je sladka, pa če kaj zaslužiš ali ne.
V dokumentarcu niso razglabljali o tem, da bi bili lahko izpostavljeni otroci žrtve pedofilov in ugrabiteljev, ampak da so žrtve svojih norih staršev. Ena od že odraslih žensk je razlagala, kako sploh ni vedela, da vsak dan nastopa v resničnostnem šovu; na cesti so jo ustavljali neznanci in ji čestitali, ker je postala ženska, pri devetih je namreč dobila menstruacijo. Protesti pri materi, ki ni razumela, da svojega otroka razgalja pred znanci in neznanci, niso zalegli, še naprej je objavljala o hčeri vse, kar je mogla in vedela. Posledice za njeno psiho so hude. Neki italijanski najstnik je iztožil od svoje matere 10.000 evrov odškodnine, z družbenih omrežij je morala tudi zbrisati vse o svojem otroku. Razumete? Družbena omrežja niso hec, nešteto odraslim in otrokom so že uničila življenje. In četudi pošiljamo posnetke samo bližnjim, ki jim zaupamo, jih ti lahko prepošljejo nekomu, ki zaupanja ni vreden. Telefonske kamere so bomba, ki lahko eksplodira tudi v lastnikovem naročju.
Začenja se novo šolsko leto, poleg drugih glavobolov se vedno znova pojavlja uporaba mobilnih telefonov v učilnicah, pravila določajo šole večinoma kar same. Francozi in Nizozemci so vso elektroniko v razredih prepovedali in opažajo, da se učenci veliko več družijo. Koliko nevšečnosti lahko povzročijo nepremišljeni mladi z razširjanjem skrivnih posnetkov, vsake toliko časa preberemo v črnih kronikah. Kaj vse pa svojim otrokom povzročajo z objavami na družbenih omrežjih njihovi ponosni starši?
Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 36, 3. september 2024.
***null***
