Spoštovana Eva. Hči je stara 12 let in začela se je ličiti. Nohte si lakira že dlje, a to se mi še zdi sprejemljivo. Kaj pa mislite o tem, kdaj je primerna starost za ličenje obraza? Meni se pri 12 letih vsekakor zdi prezgodaj in tega ji ne mislim dovoliti. Sicer je z njo vse v redu, za zdaj nimamo nobenih hudih težav, le ne bi rada, da bi s pretiranim ličenjem zbujala pozornost. V mojih letih je bilo ličenje v osnovni šoli preprosto prepovedano, sedaj pa dopuščajo vse, kar se mi ne zdi prav. Ali imam prav, če ji prepovem, da se zjutraj naliči za v šolo?

Začne se z nalakiranim mezinčkom pa z opazovanjem mamice, ki se liči … Zanimiv se mi zdi paradoks, da deklice želijo posegati po ličilih, v modi pa za vsak dan prevladuje ličenje, ki oponaša naraven videz. Res se časi spreminjajo in res danes otroci hitreje zorijo, ampak dobro je, če s kakšno željo počakajo. Deklici ne boste prav nič škodili, če se ji ne boste dovolili naličiti za v šolo. Nohte si že lakira. Omenjate, da to počne že dlje – ja, kdaj pa je začela? Pri devetih letih? Pri desetih? Imam občutek, da vas je preprosto postavila pred dejstvo.

Omejitve bo treba postaviti doma.

Nikar se ne zanašajte na to, da bodo ličenje v šoli namesto vas prepovedali drugi. Včasih je bil šolski sistem resnično oster in so naličene učenke preprosto poslali domov. Če bi to naredili danes, bi bili s strani nekaterih staršev deležni hudega neodobravanja. Menim, da so za te okvire zadolženi starši. Da bi računali na to, da bo šola namesto vas privzgajala norme, bi bilo preveč preprosto, čeprav morda kar udobno. Marsikateremu od staršev bi bilo laže reči, da šola ne pusti, namesto da sam tega ne želi in v končni fazi ne pusti.
 
Razlogi?
Se ličijo njene sošolke? Se ji zdi, da bo naličena lažje pritegnila pozornost fantov in jim ugajala? Se želi skriti za novo »fasado«? Verjetno deklico že razganja puberteta in kar ne ve, kaj bi sama s seboj. Danes so dekleta izpostavljena bombardiranju medijev, ki prodajajo videz, lepoto in vitkost. Brezhibno naličene manekenke, s popolno poltjo in bleščečim nasmehom, so videti neskončno samozavestne in so v očeh vaše deklice noro privlačne. Morda sklepa, da bo tudi ona samozavestnejša, če bo naličena. Prav gotovo se ji zdi, da bo naličena tudi sama bolj privlačna.

Pomagajte ji, ne le prepovejte
Povsod je potrebna zdrava mera. Za šolo ličenje ni primerno (govorimo o osnovni šoli, v srednji je že drugače), morda pa ji ga lahko dovolite ob posebnih priložnostih, rojstnih dnevih, kakšnih praznovanjih, na morju … Pri teh letih naj bi bilo ličenje prej izjema kot pravilo. Če že, naj bodo barve naravne, sveže, nikakor ne žive. Obilica barv povzroči cenen videz. Črno obrobljene oči deklicam namesto fatalnega pogleda, ki ga želijo, pričarajo cirkuški videz.

Ne bo dovolj le prepoved ličenja – bolje je, da ji pri kozmetični skrbi pomagate. Nujna je nega kože, saj začenjajo delovati hormoni in se njena struktura spreminja. Če so mozoljčki že začeli osvajalski pohod, ji le pomagajte najti korektor, če se bo tako bolje počutila. Obarvana mazila za ustnice in bleščila so primerni, ker ščitijo ustnice in jih navlažijo, deklica pa se bo dobro počutila, ker tudi za spoznanje obarvajo ustnice. Da bi pa pri dvanajstih letih poudarjala svoje čare z ličenjem za v šolo, se mi zdi še prezgodaj.

Srce me zaboli, ko si kakšno dekletce zavije obraz v plasti pudra, živo rdečo šminko, črno maskaro in pretresljivo moder odtenek senčila za oči. Kadar tega ni navajena, se hitro razmaže in je potem videti kot kak žalosten klovnček. Preveč ličila je na mladi koži hitro videti smešno. To včasih srečamo na valetah, ko se devetarkam zdi, da »so zdaj pa res odrasle«, in si nanesejo na obraz, kar srečajo, in v čim večjih količinah.

Bodite pripravljeni na upor

Najbrž vam hči meče naprej, da se samo ona ne sme naličiti in da se ličijo vse njene sošolke – in ob tem se verjetno sprašujete, ali ste res edina grozna mama, ki tega ne pusti. Le preverite, ugotovili boste, da nikakor niste edini, ker kar nekaj staršev pravilno razmišlja. Naša starševska dolžnost je kdaj tudi kaj prepovedati, ne le vsega dopustiti. Nikar ji ne pridigajte, da lepota ni pomembna – okolje jo vsak dan bombardira z glorificiranjem lepega videza. Prav tako tudi samo govorjenje o drugih pomembnih rečeh v življenju ne bo dovolj. Pohvalite njen sveži in naravni videz, ne prezrite, kako ji obraz zažari, kadar je srečna – in ji to tudi odzrcalite.

Naj pridobi samozavest kako drugače. Naj si poišče področje, kjer bo zadovoljna in uspešna. Dobro samopodobo ji bodo utrdili doseženi uspehi. Čim več uspeha!

 

Piše: Eva Hrovat Kuhar                                     Jana št. 38, 21.9.2010