Minister Gaspari je z izjavo, da je študentsko delo napaka na trgu dela, razburil študente. A ne vseh – nekateri menijo, da je študentsko delo resnično treba drugače urediti. Jeseni se bo očitno odprla nova debata v okviru tako imenovanega socialnega dialoga. Tudi študenti sami se sprašujejo, ali sploh potrebujemo študentske servise. Prek njih dela kar 65 odstotkov slovenskih študentov in na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so prepričani, da je treba študentsko delo omejiti, saj predstavlja konkurenco rednim oblikam zaposlitve. Delodajalci seveda raje zaposlijo študenta, saj je takšna delovna sila cenejša. Ko študent diplomira in izgubi status, to za delodajalca ni dobro. Nekaj naključnih mimoidočih študentov smo povprašali za komentar.

 

Alja iz okolice Ljubljane, 25 let, absolventka bibliotekarstva: »Večina slovenskih študentov dela. Tudi jaz – vse leto. Ni mi treba delati za to, da bi preživela, ampak si z zasluženim plačam priboljške, kot so potovanja. Čeprav bi mi za kakšno potovanje denar primaknili starši, če bi jih prosila, mi to ne bi bilo prijetno. Raje ga zaslužim sama. V Narodnem muzeju pripravljam in vodim delavnice za otroke in takšno delo nameravam opravljati tudi po koncu študija. Delovne izkušnje si študenti lahko pridobivamo zgolj s študentskim delom. Se pa strinjam, da bi bilo to področje lahko drugače urejeno. Večina mojih sošolcev dela v knjižnicah, kjer opravijo pripravništvo, plačajo jim strokovni izpit in licenco za cobiss, tako da so lahko določene koristi, vendar ni nujno, da te pozneje tudi zares zaposlijo. Imaš pa tako več možnosti.«

 

Lucija iz Celja, 21 let, študentka bibliotekarstva: »Prek študentskega servisa delam vse leto – prodajam študentske bone. Denarja sicer ne potrebujem za preživetje, vendar delam zaradi občutka samostojnosti in da vsaj malo finančno razbremenim starše. In seveda, da si omogočim kakšno potovanje. Nekateri izmed mojih kolegov morajo delati, da si plačajo življenjske stroške, saj jim starši ne zmorejo plačevati vsega – najemnine so res visoke. Vedno se bo našel način, zaradi katerega ne bodo pravično razdeljena delovna mesta, prav tako bodo študenti vedno zaradi nečesa na slabšem. Tak sistem je za zdaj kar v redu, vendar se strinjam, da študentskih servisov morda ne bi potrebovali. Povsem v redu bi bilo delati tudi pogodbeno. Sploh ne razumem, kaj naj bi ti servisi takega počeli, da res ne bi mogli brez njih.
Ali študenti krademo delo nezaposlenim? Nekateri res opravljajo dela, za katera bi lahko redno zaposlili nekoga za osem ur. Znanka na primer dela v računovodstvu (osem ur na dan) in ni prepričana, ali bo to delovno mesto obdržala tudi, ko ne bo imela več študentske napotnice.«

Jaša iz Ljubljane, 24 let, študent strojništva: »Med letom delam kar veliko – projektiram v nekem podjetju. Delam, da zaslužim in si hkrati pridobim izkušnje. V bistvu mi ne bi bilo treba, ampak služim za dodatek. Zaslužim lahko tudi do 1000 evrov na mesec. Ampak ni vedno tako, ker je treba vmes tudi študirati. Če delaš redno, zagotovo trpi študij. Nekateri moji kolegi morajo delati, da si sploh lahko omogočijo življenje v Ljubljani in poravnajo osnovne mesečne stroške.

Zagotovo bi bilo študentsko delo lahko drugače organizirano, prav tako ne potrebujemo študentskih servisov – vsaj takšnih, kot jih poznamo zdaj. V tujini tako imenovano študentsko delo opravljajo kar prek običajne pogodbe o zaposlitvi. Moji kolegi iz tujine se čudijo našemu izjemnemu primeru. Moti me, da nam s študentskim delom ne teče delovna doba – lahko bi imeli urejeno tako kot v Avstriji: toliko ur kot delaš, toliko delovne dobe ti priznajo. Na delovno mesto, ki ga s študentskim delom zasedam jaz, bi lahko zaposlili nekoga za osem ur.«

Tjaša iz Ljubljane, 25 let, študentka hrvaščine, srbščine in makedonščine:
»Med letom delam v knjigarni, poleti pa kot turistična vodička dva meseca preživim na enem izmed grških otokov. Kar zaslužim, imam za življenjske stroške, saj ne živim več pri starših. Med letom zaslužim približno 200 evrov na mesec in poskušam s tem preživeti, poleti zaslužim več, tako da nekako združim konec s koncem.
Študentsko delo je zelo velik problem. Veliko je dela, kjer gre za izkoriščanje, saj jih veliko dela polnih osem ur (od 8. do 16. ure), delodajalci pa te celo grdo gledajo, ko jim omeniš, da te nekaj dni ne bo, ker se pripravljaš na izpit! Da ne omenjam tega, da se lahko od predavanj kar posloviš. Na taka delovna mesta bi morali nujno nekoga redno zaposliti. Namreč, delodajalec te obdrži samo tako dolgo, dokler imaš napotnico. Ko diplomiraš in bi potreboval službo, te odslovijo. Popolnoma neprimerno! Delodajalci ti celo predlagajo, da se po koncu študija (fiktivno) vpišeš na fakulteto, da boš imel status in boš lahko še vedno delal pri njih. Nekaj je treba ukreniti! Morda omejiti število ur dela.«

Matej iz Novega mesta, 18 let, študent obramboslovja:

»Za zdaj delam večinoma v poletnem času, priložnostno pa tudi med letom. V Društvu novomeških študentov organiziram projekte, drugače v kakšnem podjetju opravljam pomožna dela – letos sem bil v skladišču. Delam bolj za priboljške, tako dobim nekaj denarja, s katerim samostojno razpolagam. Starši mi dajo denar za osnovne potrebe, za užitke – morje, zabavo – privarčujem sam. Zaslužim približno 200 evrov na mesec.
Študentsko delo vidim kot priložnost, da začneš spoznavati razmere na trgu dela. Res je, da te delodajalci po izteku statusa v veliko primerih odslovijo. Odvisno je seveda, na kakšnega delodajalca naletiš.«