© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Je spiranje črevesja nevarno?


Milka Krapež
27. 12. 2011, 00.00
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:58
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Na ministrstvo za zdravje naj bi dobili pritožbe glede omenjene terapije. Zato so zaprosili za mnenje o tej terapiji strokovnjaka za zdravljenje črevesja prof. dr. Boruta Štabuca, dr. med. Prof. Štabuc je napisal, da gre lahko »za zelo nevarno preiskavo«, kar naj bi se nanašalo na bolnike z nekaterimi črevesnimi boleznimi (hemoroidi, rak debelega črevesa, kronična vnetna črevesna bolezen, divertikli). Napisal je, da je po njegovem mnenju kolonhitroterapija (v nadaljevanju kolonika) ali ena od oblik klistiranja nesmiselna zdravilska metoda. Prof. Štabuc pravi še, da za samoklistiranje ni predpisane izobrazbe. Skratka, če se klistiraš sam (to dela veliko ljudi ob postu), za to ne potrebuješ nobene posebne šole. Vendar kolonika in klistiranje še zdaleč nista isto. Ne kaj, ampak koga! To je bil povod, da so na ministrstvu s seznama zdravilskih metod koloniko umaknili. Kolikor nam je uspelo zvedeti (neuradno), se ni nihče prej posvetoval s terapevti, ki se s tovrstno zdravilsko metodo ukvarjajo. Odločitev je izključno mnenje zdravnika gastroenterologa. Postavlja se vprašanje, ali je vprašani sploh vedel, kaj ga ministrstvo sprašuje. In še, kako naj bi pričakovali, da bi od predstavnika znanstvene medicine (kakor sama sebe imenuje), dobili objektivno mnenje o uporabi neke zdravilske metode? Prof. Štabuca, uglednega in spoštovanega zdravnika, smo hoteli vprašati za pojasnilo, a je bil nedosegljiv. Zdravnik uradne ali znanstvene medicine česa drugega tako ali tako niti ne bi smel zapisati. Problem torej ni, kaj je zdravnik napisal, pač pa koga z ministrstva so spraševali za mnenje. Verjetno bi bilo mnenje drugačno, če bi spraševali strokovnjaka za kolonike. Pomembna sta naprava in izobrazba. Za laže razumevanje: kolonika je posebna metoda, ki jo lahko izvaja samo izkušen terapevt. V črevo s posebno napravo natoči ogrevano vodo, ki steče vanj, in potem iz njega ter s tem odstrani obloge, ki se z leti naberejo. Pri terapiji se uporablja le voda, ne pa kemikalije ali zelišča. Gre za natančno določen postopek, ki je seveda dovoljen povsod po svetu. Ameriška zakonodaja, na primer, se v terapijo samo ne vmešava. Vmeša se v kakovost naprav, ki morajo biti dovolj dobre, da niso nevarne za ljudi. Pomembna je tudi izobrazba terapevtov. Ne drži, da izobrazba ni potrebna. Po svetu je kar precej središč, kjer se lahko izučite za terapevta za kolonike, kar ni poceni. Zahtevajo določeno stopnjo predhodne izobrazbe (najmanj srednja šola), poleg tega še druge pogoje, ki jih ni ravno lahko izpolniti. Zanimivo je, da nobeden od terapevtov metode ne more izvajati, če je sam ni prej najmanj trikrat preizkusil na sebi. Mimogrede, zanimivo bi bilo vedeti, koliko zdravnikov, ki delajo kolonoskopije, so to preiskavo preizkusili na lastni koži. Enkrat samkrat, ne trikrat. Saj ne, da bi kdo to zahteval od njih, vendar - ¦

Je spiranje črevesja nevarno?
Kolonhidroterapija je spiranje, čiščenje črevesja z ogreto vodo. Slišati je neškodljivo. Po najnovejših slovenskih pravilih je ta metoda črtana s seznama zdravilstva. Ni prepovedana, samo črtana, kar je navsezadnje isto: opravljanje te dejavnosti ni zakonito. Pravilo je staro nekaj dni.

Na ministrstvo za zdravje naj bi dobili pritožbe glede omenjene terapije. Zato so zaprosili za mnenje o tej terapiji strokovnjaka za zdravljenje črevesja prof. dr. Boruta Štabuca, dr. med. Prof. Štabuc je napisal, da gre lahko »za zelo nevarno preiskavo«, kar naj bi se nanašalo na bolnike z nekaterimi črevesnimi boleznimi (hemoroidi, rak debelega črevesa, kronična vnetna črevesna bolezen, divertikli). Napisal je, da je po njegovem mnenju kolonhitroterapija (v nadaljevanju kolonika) ali ena od oblik klistiranja nesmiselna zdravilska metoda. Prof. Štabuc pravi še, da za samoklistiranje ni predpisane izobrazbe. Skratka, če se klistiraš sam (to dela veliko ljudi ob postu), za to ne potrebuješ nobene posebne šole. Vendar kolonika in klistiranje še zdaleč nista isto.

Ne kaj, ampak koga! To je bil povod, da so na ministrstvu s seznama zdravilskih metod koloniko umaknili. Kolikor nam je uspelo zvedeti (neuradno), se ni nihče prej posvetoval s terapevti, ki se s tovrstno zdravilsko metodo ukvarjajo. Odločitev je izključno mnenje zdravnika gastroenterologa. Postavlja se vprašanje, ali je vprašani sploh vedel, kaj ga ministrstvo sprašuje. In še, kako naj bi pričakovali, da bi od predstavnika znanstvene medicine (kakor sama sebe imenuje), dobili objektivno mnenje o uporabi neke zdravilske metode? Prof. Štabuca, uglednega in spoštovanega zdravnika, smo hoteli vprašati za pojasnilo, a je bil nedosegljiv. Zdravnik uradne ali znanstvene medicine česa drugega tako ali tako niti ne bi smel zapisati. Problem torej ni, kaj je zdravnik napisal, pač pa koga z ministrstva so spraševali za mnenje. Verjetno bi bilo mnenje drugačno, če bi spraševali strokovnjaka za kolonike.

Pomembna sta naprava in izobrazba. Za laže razumevanje: kolonika je posebna metoda, ki jo lahko izvaja samo izkušen terapevt. V črevo s posebno napravo natoči ogrevano vodo, ki steče vanj, in potem iz njega ter s tem odstrani obloge, ki se z leti naberejo. Pri terapiji se uporablja le voda, ne pa kemikalije ali zelišča. Gre za natančno določen postopek, ki je seveda dovoljen povsod po svetu. Ameriška zakonodaja, na primer, se v terapijo samo ne vmešava. Vmeša se v kakovost naprav, ki morajo biti dovolj dobre, da niso nevarne za ljudi. Pomembna je tudi izobrazba terapevtov. Ne drži, da izobrazba ni potrebna. Po svetu je kar precej središč, kjer se lahko izučite za terapevta za kolonike, kar ni poceni. Zahtevajo določeno stopnjo predhodne izobrazbe (najmanj srednja šola), poleg tega še druge pogoje, ki jih ni ravno lahko izpolniti. Zanimivo je, da nobeden od terapevtov metode ne more izvajati, če je sam ni prej najmanj trikrat preizkusil na sebi. Mimogrede, zanimivo bi bilo vedeti, koliko zdravnikov, ki delajo kolonoskopije, so to preiskavo preizkusili na lastni koži. Enkrat samkrat, ne trikrat. Saj ne, da bi kdo to zahteval od njih, vendar …

Več v Jani št.52, 27.12.2011


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.