Nemčija stopa iz sence preteklosti, širi pooblastila svojim obveščevalcem
Vlada nemškega kanclerja Friedricha Merza pripravlja reformo obveščevalne službe BND, katere cilj je službo iz analitične spremeniti v operativno.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Merzova vlada načrtuje "zgodovinsko" razširitev pooblastil svoje zunanje obveščevalne službe Bundesnachrichtendienst (BND), kar pomeni odmik od omejitev, uvedenih po koncu druge svetovne vojne zaradi nacistične preteklosti. Cilj reform je izboljšati sposobnost države za odzivanje na aktualne varnostne grožnje, ki jih povzročajo vse bolj agresivne dejavnosti tujih obveščevalnih služb, predvsem ruske in kitajske.
Po poročanju Politica naj bi reforme BND omogočile več svobode pri delovanju v tujini, vključno z lažjim zaposlovanjem tujih virov, sodelovanjem z drugimi obveščevalnimi službami in izvajanjem operacij.
"Še naprej si želimo tesnega sodelovanja z Združenimi državami," je za Politico dejal Marc Henrichmann, predsednik posebnega odbora nemškega Bundestaga za nadzor obveščevalnih služb; "Če pa se bo ameriški predsednik – kdorkoli že bo – v prihodnje odločil ukrepati brez Evropejcev, moramo biti pripravljeni stati na lastnih nogah."
Po besedah Henrichmanna gre v obveščevalnem poslu vedno za vzajemnost: "Kaj vi ponudite meni in kaj jaz ponudim vam? Če je Nemčija pri tem zgoj prejemnica, je tveganje preprosto preveliko."
Senca Gestapa in SS
Nemška BND je bila ustanovljena leta 1956 s pravnimi omejitvami, namenjenimi preprečevanju ponovitve zlorab, ki so jih zagrešili nacistični Gestapo in SS – čeprav so bili takrat mnogi njeni agenti nekdanji nacisti.
Da bi agencijo jasno ločili od policije in preprečili vmešavanje v notranje zadeve države, so BND podredili Uradu zveznega kanclerja ter jo zavezali strogemu parlamentarnemu nadzoru. Pooblastila so bila omejena na zbiranje in analizo obveščevalnih podatkov, agenti pa niso imeli zakonskih pristojnosti za neposredno ukrepanje. Te omejitve veljajo še danes.
Nemški obveščevalci lahko na primer z nadzorom odkrijejo načrte bližajočega se kibernetskega napada, vendar ga sami ne smejo preprečiti. Lahko prisluškujejo komunikacijam ob strogem pravnem nadzoru, ne smejo pa izvajati sabotaž ali drugih aktivnih ukrepov za nevtralizacijo grožnje.
Berlin odvisen od Washingtona
Zaradi šibkosti nemških vohunov se je država v veliki meri zanašala na tajne podatke iz ZDA, da bi preprečila načrtovane napade. Ameriške oblasti so med drugim opozorile na ruski načrt atentata na generalnega direktorja podjetja Rheinmetall ter na zaroto čečenskega državljana, ki je pripravljal napad na izraelsko veleposlaništvo v Berlinu.
Po navedbah časnika Bild, ki se sklicuje na zaupni dokument agencije BND, namreč le približno dva odstotka opozoril o terorističnih grožnjah izvirata neposredno iz same BND.
Reforme, o katerih naj bi parlament odločal jeseni, sprožajo tudi pomisleke. Kritiki opozarjajo, da bi večja pooblastila lahko zmanjšala nadzor nad obveščevalnimi dejavnostmi in povečala tveganje zlorab. Zagovorniki odgovarjajo, da bodo vzpostavljeni ustrezni nadzorni mehanizmi ter da je okrepitev BND nujna za zaščito nacionalne varnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
