A. K.

##IMAGE-3457422##

„Leta 2008, v katerem je bilo študentsko delo najbolj v razcvetu, še dolgo ne bomo ujeli. Predvsem se to pozna pri enkratnih delih, krajših delih, ki so bila vezana na proizvodna dela,“ za Studio D pojasnjuje Boštjan Grobler, član uprave Agencije M servis, pod okriljem katere že nekaj let deluje nekdanji DNŠ. Delo v tako imenovanih mehkih dejavnostih, kot so gostinstvo in trgovino, je še vedno zaželeno. „Ker so študentje pripravljeni delati tudi ob vikendih. Vsekakor bolj kot ostali kadri, ki bi se radi zaposlili. Zato je povpraševanje po njih v vsem letu zelo veliko in tako tudi v tem času,“ dodaja Grobler. Strežba in prodaja v ponudbah dosegata preko 50 odstotkov dela za študente.

„Vsa ostala dela, ki so bila včasih pogosta, dela, ki so bila vezana na proizvodno in dela za nadomeščanje dopustov, tega je pa bistveno manj. Predvsem gre za posledico več kolektivnih dopustov, zaradi česar ni mašil nadomeščanja. Poleg tega pa so podjetja racionalizirala svoje delo in z notranjimi rezervami zapolnila potrebe,“ pravi Grobler.

Iznajdljivi dobijo prej, več in za višjo ceno

Tudi pri iskanju počitniškega dela je veliko odvisno od iznajdljivosti študenta. „Praktično vsako delo objavimo na internetu, tisti res željni dela se odzovejo že v nekaj minutah. Ta dela gredo praktično v eni uri.“ So pa tudi študentje, ki si delo poiščejo sami: „Bodisi sami pošiljajo ponudbe na podjetja oziroma delo najdejo v podjetjih svojih staršev,“ dodaja Grobler.

Referenčna vsota za opravljeno počitniško študentsko delo je 4 evre na uro. „Cena se oblikuje odvisno od tega, kakšna sta ponudba in povpraševanje. Začnemo s tremi evri, pod to ceno gre redko katero delo. To so določena lažja dela v proizvodnji ali administrativna dela; ta se gibajo od 3,5 do 4 evre. Dela, ki so vezana bolj na teren, recimo strežba, prodaja, kako anketiranje, popisovanje, ta dosegajo višje cene, tudi do 8 evrov.“

Tudi v Sloveniji se začenjajo iskanja študentske pomoči s strani fizičnih oseb. Zlasti gre za zimski čas, ko je potrebno čiščenje snega ali tovrstna dela. „To se dogaja tudi pri nas. Sicer manj, kot bi lahko pričakovali. Veliko je tudi takih, ki potrebujejo študenta, da jim samo prinese kaj iz trgovine, iz pošte,“ pravi Grobler in dodaja, da so pred leti že angažirali študente, ki so bili ves čas na voljo za takšna dela. Povpraševanje je bilo sicer tako majhno, da smo takšno ponudbo ukinili. Smo pa vsekakor pripravljeni kadarkoli najti študentsko pomoč. Študenti bodo radi priskočili na pomoč.“

Tudi za 3 evre? „Za toliko denarja težko, saj je na to vezan tudi prihod, odhod, dogovarjanje. Enkratna dela so nekoliko višje ovrednotena.“

Zavarovanja so urejena

Za študente – delavce obstaja več vrst zavarovanj: „Študentski servis za vsakega študenta oziroma dijaka, ki dela v tistem koledarskem letu, plača pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer je študent zavarovan za morebitne invalidnosti, smrtni slučaj in poškodbe zaradi dela,“ pojasnjuje sogovornik z Agencije M servis. Ob vsakem obračunu napotnice je tudi delodajalec dolžan plačati pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje, s čimer ima študent ali dijak krito vso zdravstveno oskrbo; zdravljenje, prevoz in vse ostalo, kar mu iz naslova poškodbe pripada.

Glede odškodnin za nezgodo pa je študent prepuščen sebi: „Pred časom smo imeli možnost, da bi se študentje preko nas zavarovali z nekim popustom, vendar odziv je bil daleč pod pričakovanji, študentje se tega ne poslužujejo.“Je pa seveda tudi dolžnost vsakega podjetja, da študenta in dijaka izobrazi v smislu varstva pri delu ter da ga poduči z vsemi potencialnimi nevarnostmi.