A. K.

A. K.

Tako bi lahko v enem stavku povzeli včerajšnji obisk delegacije Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) na čelu s predsednikom Cirilom Smrkoljem, ki se ji je pridružil tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič.  Po ogledu najbolj prizadetih občin so se strinjali, da je škoda, ki jo je povzročila toča, katastrofalna, njene posledice pa bodo najbolj čutili prav na Bizeljskem.

Vinogradi, trajni sadovnjaki, travniški sadovnjaki in koruza so namreč ponekod popolnoma uničeni. Po začasnih podatkih je bilo uničenih 450 hektarjev vinogradov, 14 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, 38 hektarjev travniških sadovnjakov, 240 hektarjev koruze in 105 hektarjev drugih žit. Skupna škoda v vseh štirih občinah je sicer zaenkrat ocenjena na več kot 12 milijonov evrov.

Tako župani kot Smrkolj in Žveglič so se strinjali, da sistem zavarovanj v kmetijstvu ne deluje, saj je v Sloveniji zavarovanih le petina kmetijskih površin. »Kmetje si ob tako nizkih odkupnih cenah, ki ne pokrivajo niti stroškov pridelave, ne morajo privoščiti plačila visokih premij za zavarovanje,« je kot enega izmed razlogov, zakaj kmetje ne zavarujejo, izpostavil Smrkolj. Z župani se je pogovarjal tudi o možnostih letalske obrambe pred točo. Strinjali so se, da naj se letalska obramba pred točo razširi na vsa območja, kjer so neurja s točo najpogostejša.

Smrkolj je ob tem po ogledu prizadetih kmetij na Bizeljskem predstavil nekatere ukrepe, ki jih bo oziroma jih že izvaja KGZS. Oškodovanim kmetijam naj bi tako zbornica odpisala zbornični prispevek, skupaj s sindikatom pa bo poskrbela tudi za zbiranje krme in žit za najbolj prizadete živinorejske kmetije. Te so namreč po neurju s točo ostale tudi brez hrane za živali.

Ker ima veliko število prizadetih kmetij kmetijska zemljišča najeta od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov zbornica predlaga tudi, da naj sklad najbolj prizadetim kmetijam odpiše plačilo najemnine za eno leto, po potrebi in tam, kjer je škoda največja, pa tudi za več let.

V brežiški občini, kjer je bilo okoli 300 hektarjev vinogradov 100 odstotno uničenih, pa velik problem predstavlja tudi zakon o vinu, ki omogoča nakup grozdja le pravnim osebam. Kot je poudaril njen predstavnik Roman Matjašič, je treba nujno sprejeti uredbo, ki bo omogočila dokup grozdja tudi fizičnim osebam. V nasprotnem primeru bodo namreč družine, ki se ukvarjajo z vinogradništvom, izgubile trg.

Janez Šekoranja, predsednik Vinogradniško-vinarske zadruge Brežice, pa je skupaj s predstavniki odbora izpostave KGZS Brežice ob tem podal pobudo, da se ustanovi vzajemni sklad za pomoč ob naravnih nesrečah.