V večini slovenskih podjetij so zaposlitve za določen čas prej pravilo kot izjema. Na Dolenjskem je po podatkih območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije(ZSSS) celo več zaposlitev za določen čas, kot kaže slovensko povprečje. Pri nas je kar 74 odst. vseh novih zaposlitev sklenjenih za določen čas, slovensko povprečje znaša 70 odst.

“V zadnjih mesecih letošnjega leta ta delež nekoliko pada, kar je lahko posledica zakona o delovnih razmerjih, ki prepoveduje veriženje pogodb po izteku prehodnega obdobja, ali pa je že posledica zmanjševanja zaposlenih v nekaterih družbah, ki zaznavajo zmanjšano povpraševanje na trgu. Tudi na našo pobudo je to področje v zadnjem času deležno večjega inšpekcijskega nadzora. Morda so tudi podjetja bolj pazljiva, ali smejo z delavcem skleniti ponovno pogodbo za določen čas oz. na to, ali je narava dela taka, da delavec sploh lahko sklene pogodbo za določen čas,” pravi sekretar ZSSS za Dolenjsko Jože Miklič, ki ugotavlja, da so med zaposlenimi za določen čas pretežno mladi, tako jih je zaposlenih kar dve tretjini.

“V Evropi zaposlovanje za določen čas ni običajno, pogosto je v primeru, ko gre za projektno ali občasno delo. Pri nas je to postala praksa kot prava zaposlitev, s tem nekateri delodajalci na nek način držijo mlade v primežu, saj si ti ne upajo vprašati o pogodbi, plači, svojih nalogah in pravicah,” razlaga.

V Sindikatu opažajo, da se je po letu 1991, ko je zakon omogočil registracijo agencij za zaposlovanje, v zaposlovanju pojavil nov moment. Za manjša podjetja, ki nimajo kadrovske službe, so agencije pomenile veliko olajšanje, a delavce so začele zaposlovati izključno za določen čas.

“Nekatera podjetja kasneje prevzamejo delavca in z njim sklenejo pogodbo za nedoločen čas, a to poteka zelo počasi,” ugotavlja Miklič.

Kot pravi, so se pogoji zaposlovanja za delavce počasi začeli izboljševati v poklicih, za katere vlada večje povpraševanje, kot so v tem času na primer parketarji in keramičarji, kjer tudi višina plače ni več vprašljiva.

Predvideva, da se bo trend rasti zaposlovanja v dolenjski regiji umiril, saj se je v zadnjih treh letih hitro razvijala, v lanskem letu se je število brezposelnih znižalo pod 3000, stopnja brezposelnosti pa pod 7 odst. Do junija so namreč na območni službi Zavoda za zaposlovanje zabeležili kar 13 odst. manj potreb po zaposlitvah kot v enakem obdobju lani.

“Problemi za mlade bodo tako še večji, sploh v poklicih, kjer že sedaj beležijo presežek, kot so ekonomisti in družboslovci,” opozarja.

Še vedno pa vlada pomanjkanje za tehnične in različne obrtne poklice. Ocenjuje, da Dolenjska razvoja na tujih delavcih ne more graditi.

“Plače moramo dvigniti. V prvem kvartalu smo napravili korak k povečanju. V regiji plače rastejo za 1,5 indeksnih točk hitreje, kot znaša povprečje v državi,” pravi.

Z zaposlitvijo za določen čas mladi tudi težko pridobijo kredite, saj večina bank kot pogoj za dolgoročne najeme posojil, kakršno je recimo stanovanjsko, zahteva zaposlitev za nedoločen čas. Družina in lastno stanovanje sta tako za vse več mladih le sanje.

“Čeprav država stimulira rojstva otrok, so pri delodajalcih še velike ovire,” se strinja Miklič.

Opaža, da v dolenjski regiji mladi tudi težje pridejo do odgovornih delovnih mest kot v osrednje-slovenski regiji. Zaposlovanje po znanstvih, ki ga nekatera podjetja še niso presegla, mlade odvrača, da bi se vrnili, razkorak je tudi v plačah, ki so v primerjavi z Ljubljano do 100 evrov nižje.

V Svobodnem sindikatu so oblikovali poseben odbor za mlade, saj so prepričani, da so ti premalo vključeni v civilno družbo, da prepuščajo odgovornost starejšim in imajo premalo vpliva.

“Mladi se morajo vključiti v solidarnost in delavsko gibanje, ne pa da se vsak bori le zase,” pravi Miklič.

Z dejavnim delovanjem v družbi in ob boljši vključenosti v sindikat bi namreč tudi za zaščito svojih pravic lahko bolje poskrbeli.