BDG, arhiv DL

##IMAGE-3483359##

Zakon o urejanju trga dela, ki se je začel uporabljati 1. januarja in je nadomestil zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, je uvedel več novosti tudi glede iskanja zaposlitve. Med drugim se bodo lahko na zavod prijavili tudi iskalci zaposlitve, ki se ne štejejo za brezposelne osebe.

Na zavod za zaposlovanje se bodo lahko po novem zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve prijavili tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se ne štejejo za brezposelne osebe, in sicer delovno aktivne ali neaktivne osebe, študentje, ki išče zaposlitev, osebe v času odpovednega roka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, osebe, pri katerih je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njeno delo postalo nepotrebno, in osebe, zaposlene za določen čas, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje čez tri mesece, so sporočili z zavoda za zaposlovanje.

Zavod bo osebam, katerih zaposlitev je ogrožena, pripravil zaposlitveni načrt in jim nudil enake storitve kot brezposelnim osebam. Tako brezposelni kot tisti, katerih zaposlitev je ogrožena, bodo morali redno spremljati objave in se pravočasno prijavljati na prosta delovna mesta, se udeleževati zaposlitvenih razgovorov ter uresničevati tudi druge aktivnosti iz zaposlitvenega načrta. Novo pa je, da se morajo te osebe zavodu javiti najkasneje v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.

Aktivnosti za čim hitrejšo zaposlitev bodo spremljali in dopolnjevali na vsakem svetovalnem razgovoru. Poudarek je na tem, da se posameznik ob strokovni podpori nauči samostojno odločati in načrtovati svojo kariero, "saj čas hitrih sprememb zahteva od vseh nas večjo prilagodljivost in prožnost", pravijo na zavodu.

Brezposelna oseba, ki bo uveljavljala pravico do denarnega nadomestila, se bo morala prijaviti na zavod v roku 30 dni po prenehanju zavarovanja.

Na kateri koli urad

Prijava na zavod ne bo več vezana na kraj stalnega bivanja ali kraj zadnje zaposlitve, tako da se bo moč prijaviti pri katerem koli uradu za delo zavoda v Sloveniji, in sicer osebno ali po pošti ter tudi elektronsko.

Oseba bo po elektronski prijavi v roku treh delovnih dni po elektronski pošti dobila termin za svetovalni intervju pri svetovalcu zaposlitve in termin za informativno motivacijski seminar. Na prvem razgovoru bo opravila identifikacijo in podpisala prijavni obrazec.

Elektronska prijava sicer 1. januarja še ne bo na voljo, bodo pa vse druge storitve za fizične osebe nemoteno na voljo tudi med prazničnimi dnevi, pravijo na zavodu.

Novi zakon ne predvideva več triurne dnevne obvezne prisotnosti oz. dosegljivosti brezposelne osebe na domu. Po novem se brezposelna oseba oz. iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, skupaj s svetovalcem zaposlitve v zaposlitvenem načrtu dogovori o načinu dosegljivosti za zaposlitev in za vključevanje v ukrepe na trgu dela.

Prav tako se bosta s svetovalcem dogovorila o območju za posredovanje v zaposlitev oz. aktivno iskanje zaposlitve, saj je to podlaga za vrnitev potnih in poštnih stroškov, povezanih z iskanjem zaposlitve. Delovno mesto je po novem lahko oddaljeno največ tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj.

Novi zakon tudi predvideva, da se brezposelni osebi lahko ponudi primerna zaposlitev po treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, če ni na voljo brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna. To pomeni, da se osebi ponudi zaposlitev, ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi, kot jo ima ta oseba.

Po zakonu, ki je začel veljati 27. oktobra, uporabljati pa se bo začel s 1. januarjem 2011, bo do nadomestila za brezposelnost po novem upravičen posameznik, ki je bil v delovnem razmerju vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih (doslej vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih).

Višje nadomestilo

Zakon zvišuje višino nadomestila za prve tri mesece s 70 na 80 odstotkov osnove, ki je povprečna plača posameznika v osmih mesecih (sedaj v 12 mesecih). Najnižji znesek denarnega nadomestila ne bo smel biti nižji od 350 evrov, najvišji pa ne višji od 1050 evrov bruto.

Starejši od 55 let z več kot 25 leti delovne dobe bodo lahko nadomestilo prejemali 25 mesecev, mesec dlje kot doslej. Ostala obdobja prejemanja nadomestila ostajajo enaka kot doslej.

Pravico do denarnega nadomestila bodo po novem ohranili brezposelni, ki bodo mesečno ustvarili do 200 evrov neto dohodka iz dela na podlagi kateregakoli pogodbenega razmerja. Če bo ta dohodek presegal 200 evrov, se bo denarno nadomestilo znižalo za polovico tega dohodka iz dela, razen za brezposelnega, ki preživlja mladoletne otroke. V tem primeru se bo nadomestilo za vsakega otroka povečalo za deset odstotkov polnega zneska nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela, vendar največ do polnega zneska nadomestila.

Zakon tudi uvaja možnost dodeljevanja koncesij zasebnim družbam, in sicer za opravljanje storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve.

Zakon tudi zmanjšuje administrativne obremenitve, izboljšal naj bi učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja in povečal nadzor nad delovanjem institucij.