Izlet v znane in manj znane kraje na hrvaški strani meje ob Kolpi
Na začetku jeseni se 50 "potepuhov" odpravi z avtobusom čez Gorjance do mejnega prehoda v Metliki.
Vsi smo dobro razpoloženi ob prisrčnem nagovoru naše gostiteljice in organizatorke, gospe Ivanke Oven. Družbo ji dela že preverjena pohodnica Vida Majerle.
Po prehodu meje smo že v Jurovskem brodu. Mimo Žakanja se pripeljemo do prve izstopne postaje. Ribnik. Manjše mestece, ki ga krasi graščina iz turških časov, ki pritegne pogled s svojo monumentalnostjo. Vstop v stari grad nam omogoči mlad in prijazen predsednik te male občine. Ker je grad v privatni lasti, ni bilo večjih obnovitvenih del in žal ni primeren za turistične oglede.
V bližini gradu nas sprejme še lastnica privatne pekarne Meljavec, ki je nekoč imela mlin za širše obkolpsko področje.
''Srce prirode'' je idilična destinacija v kraju Gorica lipnička. To je mešanica preteklosti in sedanjosti v gradbenem stilu in turistični ponudbi. Tukaj se okrepimo s kavico in dobrotami iz pekarne, ki smo jo pred kratkim obiskali.
Pot nas vodi naprej, po ozki asfaltirani cesti do rojstne vasi naše Ivanke-Svetičko hrašče. V vasi dominira dvorec, v katerem se je rodila. Ogledamo si ga. Ima 18 sob, vendar je vse v dolgoletnem prenavljanju novih lastnikov.
V vasi je stara, obnovljena cerkvica Sv. Ivana. Med ogledom še eno zapojemo in se vrnemo do hiše naše gostiteljice. Njeni družinski člani, mož, hčerka in vnukinja pripravita okusno kosilo, ki ga s slastjo pojemo, ker nas čaka še veliko ogledov.
Ozalj. V predmestju si ogledamo Etno park. Stare hiše in pripadajoča poslopja z orodjem in opremo za različna kmečka opravila.
Pogled na hidrocentralo na Kolpi in odhod v stari grad Ozalj. Preurejeni del gradu je lepo vzdrževan in vsebuje tako zgodovinski kot moderni del. V slednjem se postavljajo slikarske razstave. V Ozlju je bila rojena slikarka, Slava Raškaj, ki je v svojem kratkem življenju zaznamovala ta kraj.
Ves čas v Ozlju nas je spremljal muzejski kustos, ki je povedal veliko zanimivega o zgodovini tega simpatičnega mesta.
Utrujeni smo od vsega doživetega, vendar nas čaka še manjše mestece Kamanje. Tukaj nas počaka vodnik za podzemno jamo Vrlovka. Presenetljivo je, da že do vhoda gremo navzdol po stopnicah, ki se končajo skoraj v nivoju reke Kolpe. Ta občasno delno zalije vhod, kar ne moti tri različne vrste netopirjev, ki tukaj gnezdijo in kibernirajo. Zato je odprta samo 2 meseca na leto. Jama je dolga okrog 330 metrov.
Na koncu smo bili še v lepi in znani cerkvi Sv. Marije, kjer nas je sprejel mlad župnik in nas veliko hitreje "dal" na Facebook kot jaz to pisanje po spominu.
Zahvala vsem soorganizatorjem z željo, da se tudi v bodoče medgeneracijsko družimo in spoznavamo nove kraje in ljudi.
Zapisala Nevenka Bajer, članica Univerze za starejše in programa Potepanja po … pri RIC-u Novo mesto
E-novice · Dolenjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se