Osebni arhiv

»Magistrsko nalogo sem oblikovno prilagodila pravilniku o podeljevanju Prešernovih nagrad študentom. Tako je nastalo raziskovalno delo Določanje vidnosti satelitov na obzorju z dvovrstičnimi elementi Norad, za katero sem prejela fakultetno Prešernovo nagrado za študijsko leto 2019/20,« pravi 27-letnica, ki se je za ta zahteven študij odločila, potem ko je ljutomersko gimnazijo končala kot zlata maturantka. »Vedno sem bila ljubiteljica naravoslovja, zato sem iskala program tehnične smeri, ki bi mi ponujal raznoliko delo ter kasneje možnost tako terenskega kot tudi pisarniškega dela. Pritegnile so me različne možnosti za kasnejšo zaposlitev, pa tudi sama tematika. Ko sem začela študirati, se je izkazalo, da je bila moja odločitev pravilna, saj so mi bile teme predavanj in vaj zanimive.« V študijskem programu ni bilo predmeta, ki je ne bi zanimal. »Morda se ne sliši tako, vendar sta geodezija in geoinformatika precej široka pojma. Obravnavali smo vse možne implementacije v praksi, ki bi nam lahko koristile ob delu na različnih smereh, in sicer katastrske izmere, inženirsko geodezijo, daljinsko zaznavanje, fotogrametrijo in podobno. Res pa je, da sem pogrešala nekoliko več terenskega dela.« 

Osebni arhiv

Osrednji del naloge izdelava programa

Nagrado za raziskovalno nalogo, ki jo je izdelala pod mentorstvom Polone Pavlovčič Prešeren in somentorstvom Krištofa Oštirja, dojema kot potrditev vloženega truda v delo. Kot pravi, ji nagrada daje dodaten zagon, da se pri vseh stvareh, ki jih počne, potrudi po najboljših močeh. »Pri izbiri tematike za magistrsko nalogo sem se nagibala k raziskovanju delovanja globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS) v povezavi z drugimi področji, v mojem primeru sta bili to fotogrametrija in daljinsko zaznavanje.« Pri izdelavi naloge se je najprej usmerila na iskanje postopkov in modelov, s katerimi bi si lahko pomagala, sočasno pa tudi na teorijo, ki jo je za razumevanje modelov potrebovala. »V okviru magistrske naloge sem zato izdelala program, s katerim izvedemo simulacijo vidnosti satelitov z izbrane točke na zemeljskem površju ob poljubnem trenutku, pri čemer se upoštevajo podatki o ovirah ob točkah iz zajetih fotografij s 360-stopinjsko kamero za mobilne telefone,« je razložila sogovornica. Največji del naloge je bilo ravno pisanje programa, iskanje modelov za različne izračune, pa tudi avtomatizacija obdelave zajetih fotografij in izdelava izrisov.

Osebni arhiv

Kot je dodala, se je izdelave programa lotila po korakih in hkrati raziskovala tudi teoretična izhodišča, za izdelavo celotne magistrske naloge pa je porabila skoraj eno študijsko leto. »Zraven sem še opravljala študentsko delo. Ves čas sta me usmerjala mentorja, mi dajala ideje za naprej, ko sem to potrebovala, za kar sem jima iskreno hvaležna.«

Vrnila se je domov

Nekdanja študentka fakultete za gradbeništvo in geodezijo je sedaj zaposlena v podjetju GVO v Mariboru. Že med študijem je pri tem podjetju v Ljubljani opravljala študentsko delo. »Moje trenutno delo je z mojo izobrazbo povezano manj, kot bi si želela. Opravljam namreč delo projektantke telekomunikacijskega omrežja, pri tem pa uporabljam podlage, ki so delo geodetov. Občasno opravim tudi kakšno geodetsko delo na terenu,« pojasni. Med študijem si je vseskozi želela, da bi se vrnila v domače okolje, in takoj po zagovoru magistrske naloge se je preselila domov. »To je bilo mogoče tudi zaradi zaposlitve, ki me je že čakala.«

Osebni arhiv

Delo, ki ga trenutno opravlja, ji je zanimivo in izziv, zato ga opravlja z veseljem. Kot pravi, tako pridobiva nova znanja še z drugih področij, prav tako je zgradila dobre odnose s sodelavci. »Vsekakor pa se želim v prihodnosti zaposliti na področju, za katero sem se izobrazila.« Dolgoročno je njen načrt ostati v Sloveniji, zanima pa jo tudi tujina. »Vendar bolj v primeru opravljanja dela blizu meje, da bi se lahko dnevno vozila domov. Si pa puščam vse možnosti odprte.«