Maja Hajdinjak

V muzeju Špital v Gornji Radgoni je še do 15. decembra na ogled del bogate zbirke potnih listin Zlatka Šajharja. Zbiranje je poleg potovanj Šajharjeva velika strast, nekako pa je bilo logično, da je začel zbirati tudi tisto, kar je povezano s potovanji. Tako že približno deset let zbira stare in nove potne listine iz vsega sveta, ki jih večinoma kupuje prek spleta, pri čemer je v tem času že vzpostavil odnose z nekaterimi prodajalci, ki mu kakšno zanimivo potno listino ponudijo neposredno po e-pošti. »Prej so zelo redki posamezniki kupovali potne liste, sčasoma pa je to postala zbirateljska tema, zato so sedaj precej dražji,« je dejal.

Maja Hajdinjak

Redek Nansenov potni list

Na pričujoči razstavi so predstavljene potne listine iz vsega sveta. V eni od vitrin so predstavljene listine starejšega datuma, ena od njih je iz leta 1799, preostale pa so v glavnem iz 19. stoletja. Največ je avstrijskih in francoskih potnih listin, nekatere so bile v uporabi za notranji promet, torej za potovanje znotraj države, kajti v tistih časih nisi mogel potovati kar tako, kot smo vajeni danes. Listine vsebujejo natančne podatke o tem, kam so posamezniki potovali in kdaj so prišli tja. Zanimiva je »potovalna knjižica«, Wanderbuch, ki ni potni list kot tak, ampak knjiga, ki jo je dobil vajenec, če je želel opraviti mojstrski izpit iz svoje stroke. »Takrat, v času Avstro-Ogrske, so morali potovati kar po velikem delu Evrope. Ko so prišli v neko mesto, so se morali registrirati na policiji in si v treh dneh najti mojstra, obrtnika, ki jih je vzel v uk. Potem je tudi ta mojster v knjigo vpisal, od kdaj do kdaj je bil vajenec pri njem, to so žigosale tudi mestne oblasti, in ko se je vajenec po nekaj letih vrnil domov, je dobil mojstrsko spričevalo. S tem so tudi spodbujali obrtnike po Evropi, da so spoznali tudi druge tehnologije, da so dobili širšo sliko o svoji obrti,« je pripovedoval Šajhar.

Maja Hajdinjak

Posebna tema so izseljenske potne listine. Ljudje so se v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja iz Slovenije izseljevali predvsem v prekomorske dežele, pa tudi v Francijo, kamor so odhajali predvsem na delo na poljih. Ko se je posameznik želel izseliti, je dal vlogo za izselitev, nakar je dobil izseljenski potni list. Prikazani so tudi dokumenti, ki so v nekem obdobju nadomeščali potne liste ali so služili za potovanja znotraj neke države in niso imeli mednarodne veljavnosti. Osebe, ki so v nekem trenutku ostale brez državljanstva, so še posebej imele težave pri pridobivanju dokumentov za potovanja, a se je tudi za njih našla rešitev. Tako je na ogled tudi t. i. Nansenov potni list. V prvi svetovni vojni oziroma že malo prej, ko so v Rusiji imeli revolucijo, so tisti, ki se niso strinjali z novo oblastjo, pobegnili v tujino. Ruska oblast jim je vzela državljanstvo in naenkrat so postali nedržavljani. Nato pa so pri Društvu narodov sprejeli deklaracijo, po kateri so tem ljudem brez statusa lahko izstavili dokument, ki je bil hkrati osebna izkaznica in potni list, poimenovan po norveškem polarnem raziskovalcu Fridtjofu Nansenu. Šajhar hrani enega bolgarskega in enega poljskega, sicer pa je Nansenov potni list danes relativno redka zadeva, ki jo je težko dobiti.

Maja Hajdinjak

Ste že slišali za Bophuthatswano?

Videti je mogoče tudi potne listine držav, ki več ne obstajajo ali so spremenile ime, se združevale z drugimi državami ali se rešile kolonialnega bremena in postale samostojne. Prikazane pa so tudi potne listine dežel, ki veljajo za eksotične ali pa so večini ljudi neznane, med njimi so recimo Kajmanski otoki, Kuvajt, Somalija, Južna Rodezija, britanski Ciper, britanska Palestina, britanski Jersey (Bailiwick of Jersey) …

Med zanimivimi potnimi listi je denimo potni list province oz. kneževine Hutt River. Nastala je 21. aprila 1970, ko je kmet Leonard Casley razglasil svojo kmetijo za provinco. Od Avstralije se je odcepil zaradi spora z oblastmi zaradi kvot proizvodnje pšenice, se razglasil za kneza, pridružili pa so se mu še nekateri drugi kmetje. Vodenje je leta 2017 predal svojemu sinu, ta pa se je nato leta 2020 odločil, da se priključijo nazaj k Avstraliji.

Maja Hajdinjak

Še ena zanimivost je potni list republike Bophuthatswane. Apartheidski režim v Južni Afriki je območje razglasil za neodvisno 6. decembra 1977, vendar njegove neodvisnosti kot tudi treh drugih bantustanov ni priznala nobena druga država. Po vrsti državnih udarov in politični krizi se je območje 27. aprila 1994 ponovno združilo z Južnoafriško republiko.

»Med zbiranjem potnih listov naletiš na marsikatero zadevo, za katero sploh ne veš, da je obstajala. Zanimivo je prelistati potne liste in videti, kam so ljudje potovali že pred sto leti. Vedno znova se odpirajo zanimive zgodbe, ki prinesejo tudi marsikatero novo znanje o zgodovini,« je sklenil Zlatko Šajhar.

Maja Hajdinjak