Velike družbene spremembe v zadnjem desetletju so močno vplivale na položaj mladih. »Poslabšale so dostopnost mladih do priložnosti v družbi, jih nekako izključile in postavile v neenakopraven položaj v primerjavi s prejšnjimi generacijami. Predvsem sta se zamaknila redna zaposlitev in odselitev od staršev, tako da na samostojno življenjsko pot stopijo vse kasneje. Ta pa je ključni steber, ki premika mlade v odraslo dobo,« je opozorila Maja Žunič Fabjančič, predsednica strokovne komisije, sestavljene iz predstavnikov občinske uprave, mladinskih in drugih organizacij ter zavodov, ki vključujejo mlade, za pripravo strategije mladine v Mestni občini Novo mesto do leta 2020. Ta je luč sveta zagledala s sprejetjem na občinskem svetu decembra leta 2015.

Nastajala je tri leta in kaže, da so se priprave lotili premišljeno, saj je bila prepoznana v širšem slovenskem prostoru in na nivoju države kot primer dobre prakse takšnega strateškega dokumenta. Nekateri že uresničeni ukrepi, sicer se je oblikoval nabor 29 ukrepov na šestih področjih, in ukrepi z drugih področjih, ki tudi vplivajo na mlade, so botrovali, da je novomeška občina decembra letos prejela certifikat Mladim prijazna občina, ki ga na podlagi več kriterijev podeljuje Inštitut za mladinsko politiko. Tako so po besedah Aleša Bergerja, podsekretarja za mladino, ponudili pripravništva v občinski upravi, ustanovili odbor za mladino in Mladinski svet Novo mesto, sofinancirali delo mladinskih organizacij in najemnine za delovanje nevladnih organizacij, zagotavljali nepovraten denar za socialno podjetništvo, ki je v skladu z javnim interesom lokalne skupnosti, izvajali zaposlitvene sejme, vzpostavili podjetniški inkubator… »Nedavno smo sprejeli še dva, ki pa še nista bila podlaga za pridobitev certifikata, bosta pa v nadaljevanju potrjevala upravičenost do njega. To sta znižanje plačil vrtca za mlade družine, ki rešujejo osnovni stanovanjski problem, ter podelitev štipendij in enkratnih denarnih pomoči,« pa je izpostavila Jana Bolta, vodja urada za družbene dejavnosti, in dodala, da se ti ukrepi lahko nanašajo tudi na starejše mlade, stare do 34 let. Sicer med mlade po veljavni slovenski zakonodaji sodijo vsi, stari med 15 in 29 let.

STOPNJA BREZPOSELNOSTI MED MLADIMI VISOKA

Za sedanjo generacijo mladih je značilno, da dajejo predvsem velik poudarek izobraževanju in podaljševanju študija, ker si želijo boljše možnosti za zaposlitev. A tu, pravi Maja Žunič Fabjančič, nastane težava, saj jih po koncu izobraževanja ne čaka ravno ugodna statistika – stopnja brezposelnosti med mladimi je visoka, med zaposlitvami, ki so, pa prevladujejo za določen čas in druge oblike prekarnega dela, kot so projektno delo, delo po nekaj ur na dan ali na teden… Zato se osamosvojitev in ustvarjanje lastne družine odmikata celo v pozna trideseta leta. Mladi v Sloveniji so med sedemindvajsetimi članicami Evropske unije v samem vrhu tistih, ki se najkasneje odselijo od staršev, saj ne želijo tvegati revščine v zgodnjem obdobju osamosvajanja.

»In da je treba mladim nameniti posebno pozornost pri odpravljanju izhodiščnih neenakosti, pričajo sprejeti strateški evropski, nacionalni in lokalni dokumenti, ki z ukrepi in sistemskimi rešitvami ponujajo podporo pri vključevanju mladih v vse sfere življenja. Temu smo sledili tudi pri pripravi strategije v Mestni občini Novo mesto,« je poudarila Žunič Fabjančičeva.

PREDVIDENI UKREPI

S tovrstnimi težavami se sooča nekaj več kot 6.100 mladih iz novomeške občine, ki jim skuša strategija z že omenjenimi 29 ukrepi na šestih področjih, do katerih so prišli s sodelovanjem z javnimi zavodi, skozi opravljene ankete z mladimi in nevladnimi organizacijami ter posvetoma na začetku in koncu priprave dokumenta, izboljšati njihov položaj. Gre za področja izobraževanja, zaposlovanja in dela, bivanjskih razmer, zdravja, dobrega počutja in športno-rekreacijskih dejavnosti, mladinske participacije ter kulture, ustvarjalnosti in prostega časa.

»Izkazalo se je, da največjo težavo v lokalnem okolju predstavlja vzpostavitev infrastrukture in prostora za mlade – mladinskega centra, ki bi vse te programe za kakovostnejše preživljanje prostega časa, ki že obstajajo, povezoval na enem mestu. V mladinskem centru bi potekali programi neformalnega izobraževanja na področjih prostovoljstva, kulture, podjetništva, učne pomoči, predavanja, delavnice in druge vsebine, ki jih bodo uporabljali in tudi predvsem soustvarjali mladi sami. Za izvajanje programov pa bodo skrbeli strokovni mladinski delavci, ki bodo v centru ves čas prisotni. To je povezano z mladinskimi nevladnimi organizacijami, zanje je predvidena podpora pri zagotavljanju infrastrukture, podpora mladinskim delavcem in večletno sofinanciranje programov in projektov, ki jih izvajajo za mlade, tudi za ranljive skupine mladih. Letos se je tako že začel triletni občinski program, namenjen trimesečnemu poglobljenemu usposabljanju mladinskih delavcev, ki pilotno poteka po Sloveniji. Želja je tudi povečati število nevladnih organizacij s statusom v javnem interesu na področju mladine, saj bodo tako lahko črpali denar tudi na drugih in ne le občinskih razpisih,« je nizala Žunič Fabjančičeva.

Za mlade, ki zaključujejo šolanje, in prve iskalce zaposlitve, ki še nimajo izkušenj, so predvsem pomembni ukrepi, ki zajemajo zagotavljanje prvih priložnosti – študijske prakse in pripravništva na občinski upravi in nadalje tudi na preostalih javnih zavodih, katerih ustanovitelj je občina, podpora zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih preko javnih del, spodbude podjetništvu med mladimi in sofinanciranje štipendij v okviru Regijske štipendijske sheme. »Pomembno je, da ne ostajajo doma, da se vključijo in pridobijo izkušnje, potrebne za uspešen nastop na trgu dela. Delodajalci si želijo visoko usposobljene delavce z veliko izkušnjami, ki pa jih mladi, ko zaključijo izobraževanje, nimajo. Ena od priložnosti je zagotovo tudi prostovoljstvo, kjer si lahko že od srednje šole dalje pridobivajo neke kompetence, ki se navezujejo na timsko in samostojno delo, različne komunikacijske veščine…, kar je zelo cenjeno pri delodajalcu. Žal je zelo malo mladih vključenih v prostovoljstvo, preko katerega si lahko širijo tudi svoje socialne mreže,« je menila.

Na področju bivanjskih razmer bodo iskali možnosti za subvencioniranje tržnih najemnin in komunalnega prispevka, možnosti bivanja v stanovanjskih kooperativah in zagotovitev neprofitnih stanovanj za mlade. »Mladi v Novem mestu pogrešajo tudi več brezplačnih športnih površin predvsem v zimskem času, zato smo predvideli vrsto ukrepov na področju ureditve športne infrastrukture, sofinanciranja skupinskih vadb in preventivnih programov zdravja. Zelo pomembna je tudi participacija mladih, ki se, razen izjem, praktično ne vključujejo v procese odločanja. Prav bi bilo, da sodelujejo pri odločitvah, ki bodo zadevale tudi njih. Predvideli smo vključitev mladih v delovna telesa občinskega sveta, komisijo za mladinska vprašanja, ki bi sledila udejanjanju ukrepov strategije in bila v nenehnem stiku z mladimi. Strategija je namreč živ dokument. Začrtana pa je tudi vzpostavitev spletnega portala, da bi mladi imeli informacije na enem mestu,« je še dejala Maja Žunič Fabjančič in dodala, da bodo s sistemskimi ukrepi podprte lokalne mladinske politike z vzpostavljenimi mehanizmi in novimi priložnostmi mlade vključile v soupravljanje lokalne skupnosti.

Članek je bil objavljen v 51. številki Dolenjskega lista z dne, 22. december 2016.