Arhiv Štajerskega Tednika

Državni zbor je septembra lani zakon potrdil z veliko večino, ta pa med drugim rešuje tudi dve veliki težavi kmetov ob upokojitvi. »Gre za vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa in priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot združeni kmetje, ki jim je bil priznan polni obseg pravic,« razlaga Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja KGZS.

Leto 1984 je bilo za zavarovanje kmetov prelomno; takratni zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju jim je namreč prvič vsem omogočil splošno zavarovanje za starost in hkrati dal možnost, da za pretekla leta dokupijo dobo. Mnogi so se slednjič lahko vključili v zavarovaje in izkoristili možnost dokupa dobe za čas, ko so delali na kmetiji, vendar pa ta doba vse do leta 2013, ko je bila sprejeta zadnja reformna zakonodaja s tega področja, ni vplivala na višino odmere pokojnine. Od takrat je dokup kmečkih let izgubil svojo vrednost. Uzakonjeno je bilo namreč razlikovanje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa, pri čemer le slednja omogoča priznanje polne pokojnine brez morebitnih odbitkov, priznanje pokojnine v zagotovljeni višini in možnost upokojitve pri nižji starosti.

40 let kmetovega dela je dovolj

»Zato je veliko kmetov, ki vse od 1. januarja 2013 prejemajo pokojnino, ki je lahko za kar 18 odstotkov nižja, kot bi bila sicer, poleg tega nimajo pravice do odmere pokojnine v zagotovljeni višini, ki trenutno znaša 555,76 evra in se ne morejo upokojiti pri nižji starosti.

Preberite še ...

Trendi · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Preberite več v Štajerskem Tedniku