Arhiv Štajerskega Tednika

Camino ji je prinesel srečanje in tkanje tesnega prijateljstva s kitajsko družino, z očetom in sinom, ter nato pot, o kateri prej ni nikoli razmišljala. Vedno pa je, ko je kam potovala, potovala k nekomu, ki ga je poznala že od prej. Na Kitajsko ne bi nikoli potovala turistično.

Na Jakobovi poti so se znova in znova srečevali, kot bi si bili namenjeni. Ta pot piše izjemne zgodbe, prežete z neverjetno solidarnostjo med ljudmi, ki se prej niso poznali, ko potrebujejo takšno ali drugačno pomoč. Romarka iz Zagreba ji je pripovedovala: „Z menoj je prebil v bolnišnici nekaj dni tuj človek, dokler nisem ozdravela, nato pa je odšel.“ Še veliko zgodb je bilo, ki se človeka močno dotaknejo in ga ne pustijo ravnodušnega. V cerkvici malo pred Pamplono je naletela na listič, na katerem so bili romarjevi blagri. „Blagor ti, romar, če si spoznal, da je bolj pomembno kot to, da prideš, da pridete skupaj,“ se je glasil eden izmed njih, ki ji ni šel iz glave. „S kom pa naj jaz pridem skupaj, če sem sama?“ se je spraševala. Potem pa ju je srečala.

Camino jo je povezal z očetom in sinom iz Kitajske

Preberite več v Štajerskem Tedniku