Septembrski dnevi so s prvim šolskim dnem napolnili učilnice, na cestah so kolone mladih, v naših mislih pa spomini na naše šolske dni. Tako vsako leto tudi mi člani Univerze za starejše v RIC-u v Novem mestu pričakujemo svoj čas za druženje in učenje.

Ko smo končali zadnje srečanje, nismo vedeli, da je v šolskem letu kar 350 članov Univerze za starejše v 15 programih preživelo 288 ur. Na 34 četrtkovih srečanjih je 965 udeležencev spoznavalo svet, se učilo o zdravju, energijah in spoznavalo še mnogo zanimivih stvari. Ocene za  dejavnosti v tej naši šoli so dobre, 47-4,9. Mi pa smo brez ocen spoznali veliko novega in se naučili marsičesa. Sigurno smo najbolj navdušeni in uspešni učenci. V spodnji pesmici je povzetek naših dejavnosti. Morda bodo spodbudile še koga, da ne ostane doma jeseni, ko se naša šola spet začne. Lonci, metle in motika vas bodo počakali, če ni bolj pridnih od vas. Vi pa ne zamujajte priložnosti za druženje, spoznavanje novega in osvežitev že znanega. Morda je v učilnicah, kjer je bila poletna lekarna, ostal vsaj učinek zdravil za našo radovednost in pozabljanje. Veselimo se novih spoznanj in doživetij! Nasvidenje !

KAKOR BO, PAČ BO     

Ko se jaz zjutraj prebudim,
sem res hvaležna, da še živim,
naj bom vesela ali se jezim
ali naj nazaj zaspim.

Veselo uživam upokojenski stan,

lahko si v družbi ali pa sam.
Če smo kaj zamudili, je zdaj pravi čas,
da naredimo kaj za nas.

Kakor bo, naj bo,
tudi brez nas bo šlo.
Četudi pozab'jo na nas,
veselimo se NALAŠČ.

 V Univerzi za starejše bogat je program,
lahko kaj izbereš ali ostaneš sam.

Izleti, pohodi nam odpirajo svet,
brez plesa in glasbe nam ni za živet,
v računalništvu, jezikih smo itak IN,
krepimo možgane, si urimo spomin.

Tako častimo ta blagoslovljeni stan
in vsak dan nam je razigran.

Kakor bo, naj bo,

Preberite še ...

Zdravje

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

tudi brez nas bo šlo,
četudi pozab'jo na nas,
uživajmo NALAŠČ

Na četrtkovih srečanjih marsikaj izvem.
Če kaj vem, lahko še drugim povem.
Vsak prvi četrtek gremo v daljni kraj,
čez dobro uro smo že nazaj.

Tapkanje in tibetančki so vsakdanji obred,
za zeliščne pripravke sem pravi vseved.
O energijah in zdravju veliko že znam.
Zdaj pogosto čutim že vsak svoj organ,
z osmicami in dihanjem se pomirim,
tako zase najbolje skrbim.

Kakor bo, pač bo,
tudi brez nas bo šlo,
Pozabi težave, za nič nisi kriv.
Glej, da umrl boš ŽIV.

Bežijo nam leta, dnevi, noči,
v družbi sošolcev vse manj nas boli.
Pozabiš težave, bolezni, skrbi.
Med enakimi se lepše živi!

Kakor bo, pač bo,
tudi brez nas bo šlo,
Pozabi težave, za nič nisi kriv.
Glej, da umrl boš ŽIV.