Jure Klobčar

Glavna dogodka tokratnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, gre za srečanji skupnega razvojnega odbora ter mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC), bosta potekala v četrtek in petek. Urnik je nekoliko spremenjen, saj je bil razvojni odbor tradicionalno na vrsti zadnji, tokrat pa se bo sestal dan pred IMFC.

Na zasedanju IMFC bo razprava med drugim tekla o aktualnih dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih, pospeševanju gospodarske razdrobljenosti ter vlogi IMF pri zagotavljanju finančne pomoči državam članicam. Razvojni odbor, ki se ga udeležujejo finančni ministri, bo obravnaval vlogo odbora pri globalnem gospodarskem razvoju v prihodnjih letih in opravil razpravo o nujnih ukrepih, ki bi bistveno povečali financiranje in odzivanje na aktualne razvojne izzive.

V četrtek bo na sporedu zasedanje najpomembnejših svetovnih gospodarstev držav skupine G20, čez teden pa številna druga zasedanja, nastopi, govori, novinarske konference in srečanja, tudi organizacij civilne družbe.

Objavljena bo najnovejša gospodarska napoved

Že v torek bo IMF medtem objavil najnovejšo gospodarsko napoved skupaj s poročilom o globalni finančni stabilnosti, dan pozneje pa poročilo fiskalnega monitorja.

IMF bo po napovedih glavne izvršne direktorice Kristaline Georgieve iz začetka aprila obete za svetovno gospodarsko rast za letošnje in prihodnja leta zdaj najverjetneje znižal. Kot razlog za to je navedla negotovost glede ameriške politike.

Le nekaj dni pozneje je ameriški predsednik Donald Trump razglasil uvedbo vzajemnih carin, katerih celovitih posledic si za zdaj ne upa napovedati niti predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve Jerome Powell. Nobenega dvoma sicer ni, da bodo vzajemne carine, katerih uvedbo je sicer Trump naknadno zamaknil za tri mesece, dodatno prizadele najbolj revne in zadolžene države.

Georgieva v četrtkovem otvoritvenem govoru pred začetkom zasedanj ne glede na Trumpove carine ni napovedala recesije svetovnega gospodarstva v letošnjem letu. Države je pozvala, naj se na ameriški protekcionizem odzovejo premišljeno. Kot največji problem je izpostavila negotovost. Podjetja v takšnem ozračju ne morejo načrtovati vlaganj, zaposlovanja in drugih odločitev, je izpostavila.

Priznala je, da so carine že prizadele gospodarsko rast, ameriški protekcionizem in odgovori nanj pa bodo po njeni oceni dolgoročno spodkopali produktivnost zlasti v manjših gospodarstvih. Zaradi večjih vplivov trgovine na gospodarsko rast bo to najbolj prizadelo manjša razvita gospodarstva in večino držav v razvoju.

Vse države naj se vnaprej pripravijo na težave

Vse države je pozvala, naj se vnaprej pripravijo na težave. Pozvala je k prilagoditvam fiskalne politike, znižanju ravni dolga in ohranjanju "močne zavezanosti" neodvisnosti centralnih bank. V ZDA to medtem krhajo Trumpovi napadi na predsednika centralne banke Jeroma Powella.

Kitajska bi morala, tako Georgieva, okrepiti ukrepe za spodbujanje "kronično nizke zasebne potrošnje", kar zaradi Trumpove carinske vojne že počne, svoj model gospodarske rasti pa bi morala v večji meri preusmeriti stran od izvoza. ZDA je pozvala k zmanjševanju javnega dolga, EU pa k povečanju konkurenčnosti s krepitvijo enotnega trga.

Prihod Trumpa na oblast je že spremenil ton izjav vodilnih predstavnikov mednarodnih finančnih ustanov in napovedi spreminjanja pristopa. Predsednik Svetovne banke Ajay Banga je začel poudarjati pomen večje vloge zasebnih bank pri financiranju razvoja in projektov pomoči revnim državam, pomen ustvarjanja delovnih mest, boja proti množičnim migracijam in kriminalu.

Zasebni posojilodajalci so glede na poročilo Svetovne banke s posojili državam od leta 2022 zaslužili 141 milijard dolarjev več, kot je bilo vložka z novimi posojili.

Trump je ob prevzemu oblasti ukazal 180 dni revizije ameriškega članstva v vseh mednarodnih organizacijah, kar zadeva tudi IMF in Svetovno banko. To povečuje negotovost v času, ko se svetovno gospodarstvo še vedno otepa posledic pandemije covida-19 in ubada z tradicionalnimi vprašanji razvojnega financiranja in bolj poštene razdelitve vpliva.

Letos poteka že 17. splošni pregled kvot v mednarodnih finančnih ustanovah. Države v razvoju so še naprej pod pritiskom dolga, ki ovira razvoj in ukrepe proti podnebnim spremembam, kjer na podporo ZDA ni mogoče računati, ker sedanja vlada v podnebne spremembe ne verjame.

V Washington tudi Boštjančič in Dolenc

V Washington se tokrat ob ministru Boštjančiču odpravlja namestnik guvernerja Banke Slovenije Dolenc. Slovenska delegacija bo opravila več bilateralnih srečanj s predstavniki IMF in Svetovne banke, sogovornikom pa predstavila aktualno makroekonomsko situacijo v državi, položaj slovenskega finančnega sistema, aktualne vidike nadzora in makrobonitetnih ukrepov, orisala bo fiskalno in druge ekonomske politike države, pogovor pa bo tekel tudi o prihodnjem sodelovanju med Slovenijo in obema institucijama.

Minister Boštjančič bo opravil tudi več dvostranskih pogovorov na ministrski ravni, zlasti v luči odprtih vprašanj iz naslova nasledstva ter z vidika sodelovanja finančnih ministrstev in izmenjave znanj, izhaja iz izhodišč za udeležbo slovenske delegacije.

Posebna navodila za udeležence: ob prehodu meje ugasnite svoje prenosne telefone

Mednarodni finančni uradniki bodo tokrat sicer prišli v povsem drugačen Washington, kot so ga vajeni. Časnik Financial Times je pred dnevi na podlagi neimenovanih virov navedel, da so evropski voditelji dobili navodila, naj ob prehodu meje ugasnejo svoje prenosne telefone, v Washingtonu pa uporabljajo telefone za enkratno uporabo. Pot v ZDA naj bi bila sedaj podobna obiskom Kitajske, Rusije in podobnih držav, kjer bodo za njimi vohunili.