Evropski kmetje svarijo: Oljčno olje bi se lahko znova podražilo
Ekstremna vročina, suša in požari po Evropi zmanjšujejo pridelek hrane. Med najbolj prizadetimi so oljke, pridelovalci pa opozarjajo na novo podražitev oljčnega olja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ekstremna vročina, dolgotrajna suša in obsežni gozdni požari, ki divjajo po večjem delu Evrope, bodo po opozorilih kmetov občutno vplivali na pridelavo hrane. Med najbolj prizadetimi so oljke, zato pridelovalci pričakujejo, da bi se lahko po obdobju umirjanja cen oljčno olje znova podražilo. Manj pridelka napovedujejo tudi pri koruzi, zelenjavi in grozdju.
Glavni razlog za slabše napovedi je dolgotrajno pomanjkanje padavin, ki je prizadelo velik del celine. Zaradi izsušenih tal rastline težje razvijejo plodove, visoke temperature pa pospešujejo zorenje in skrajšujejo obdobje razvoja pridelkov. Posledice so manjši pridelek, slabša kakovost in višji stroški pridelave.
Pridelovalci oljk opozarjajo, da kombinacija ekstremne vročine, suše in požarov ogroža letošnjo letino. Oljčni nasadi so letos goreli v Grčiji, Italiji in na Portugalskem, tudi drevesa, ki jih ogenj ni neposredno zajel, pa so utrpela posledice zaradi pepela, slabše kakovosti zraka in pomanjkanja vode. Vročina je spodbudila tudi širjenje škodljivcev in bolezni, vplivala pa je tudi na velikost plodov.
Po velikem cenovnem skoku pred dvema letoma, ki so ga povzročili povečano povpraševanje, vroče in suho vreme ter širjenje škodljivcev in bolezni, so se svetovne cene oljčnega olja sicer nekoliko umirile. Kljub temu v britanskih trgovinah liter ekstra deviškega oljčnega olja v povprečju še vedno stane več kot sedem funtov, cene pa so se v zadnjih mesecih znova začele zviševati.
Sarah Vachon, ustanoviteljica podjetja Citizens of Soil, opozarja, da bi se lahko ob nadaljevanju vročega vremena cene jeseni znova zvišale, saj bo za proizvodnjo oljčnega olja na voljo manj kakovostnih plodov. Walter Zanre, direktor britanske podružnice proizvajalca Filippo Berio, dodaja, da oljke v Španiji kljub nekoliko zmernejšim temperaturam še vedno trpijo zaradi suše. Zaradi pomanjkanja vode lahko drevesa odvržejo del plodov, zgodnejša trgatev pa bi lahko dodatno vplivala na količino pridelanega oljčnega olja.
Velike izgube pričakujejo tudi francoski pridelovalci zelenjave. Združenje Légumes de France opozarja, da je bilo zaradi suše izgubljenih več tisoč ton zelenjave v vrednosti več deset milijonov evrov. Najbolj so prizadeti pridelki solate, korenja, pora, česna in čebule, pri nekaterih kulturah pa naj bi bila letošnja letina celo za polovico manjša od običajne, poroča Guardian.
Najzgodnejša trgatev v zgodovini?
Vročina je prizadela tudi vinograde v francoskih pokrajinah Champagne, Bordeaux in Burgundija. Zaradi hitrejšega zorenja grozdja pričakujejo eno najzgodnejših trgatev doslej. V regiji Champagne naj bi se začela okoli 15. avgusta, kar je približno mesec dni prej kot pred nekaj desetletji, pridelek pa naj bi bil po poročanju Reutersa okoli deset odstotkov manjši kot lani.
V Španiji ministrstvo za kmetijstvo napoveduje, da bo pridelek žit v sezoni 2026/27 padel z lanskih 24 milijonov ton na nekaj več kot 18,5 milijona ton. Napoved je bila pripravljena še pred zadnjim valom gozdnih požarov. Čeprav so tamkajšnji kmetje med najbolje prilagojenimi na vroče in suho podnebje ter uporabljajo odpornejše sorte, namakalne sisteme in zbiralnike vode, letošnje razmere presegajo običajne.
Evropska komisija je medtem znižala napovedi letošnje letine za več pomembnih poljščin. Pričakovani pridelek sončnic je za sedem odstotkov nižji od prejšnjih ocen, pridelek koruze za šest odstotkov, pri krompirju in soji pa so napovedi nižje za približno tri odstotke.
Poleg suše evropsko kmetijstvo močno prizadenejo tudi požari. Špansko kmetijsko združenje ASAJA poroča, da so poškodovali sadovnjake, vinograde, kmetijska zemljišča in rastlinjake ter prizadeli nasade citrusov, avokada, mandljev, zelenjave in oljk. Po njihovih ocenah največja težava ne bo omejena trgovina, temveč višji stroški pridelave.
Kljub slabim obetom so tudi izjeme. V Romuniji je bilo letos več padavin, zato pričakujejo boljšo letino, v Italiji pa se je pridelek pšenice izkazal za odpornega. Evropska komisija napoveduje približno desetodstotno povečanje italijanske pridelave pšenice za proizvodnjo moke za piškote in pecivo. Dobro sezono pričakujejo tudi v Turčiji, kjer sta hladna in deževna pomlad omogočili rekordno letino zimskih poljščin.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
