Se v vaši hiši skriva azbest? Preverjanje vas lahko drago stane
V starih hišah se lahko skriva nevaren material, ki ga na prvi pogled sploh ne prepoznamo. Laboratorijska analiza vzorca lahko stane več kot 200 evrov, strokovnjaki pa opozarjajo, da je azbesta v Sloveniji še vedno ogromno.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se lotimo prenove starejše hiše, običajno razmišljamo o novih oknih, strehi, izolaciji in napeljavah. Veliko manj pa o tem, ali se v objektu skrivajo materiali, ki lahko škodujejo zdravju. Eden takšnih je azbest, ki so ga v preteklosti uporabljali v številnih gradbenih izdelkih, izolacijah, ceveh in drugih materialih.
Težko si privoščijo testiranje
Na težavo je opozoril tudi bralec, ki je želel pri prenovi stare hiše nekatere dele oziroma opremo ohraniti, pred tem pa preveriti, ali vsebujejo azbest. »Veliko govorimo o nevarnostih, a je testiranje zelo drago. Namesto da bi testiranja naredili še ugodnejša za prebivalce, bo marsikdo trikrat premislil, ali bi dal izdelke v pregled, saj si testa preprosto ne more privoščiti. Če že opozarjamo na strupenost tega materiala, bi morala biti tudi kontrola dostopnejša,« se je pridušal bralec. Ugotovil je namreč, da analiza vzorca stane okoli 180 oziroma več evrov, kar naj bi bilo bistveno več kot v nekaterih drugih državah.
Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) za fizične osebe pretežno izvajajo določitev azbesta v materialih oziroma ugotavljajo, ali določen izdelek ali material azbest vsebujeta in za katero mineraloško vrsto gre. Kot pojasnjujejo, je to običajno dovolj, saj že prisotnost azbesta pomeni, da je treba material ustrezno odstraniti oziroma preprečiti sproščanje vlaken v okolje.
Zakaj analiza stane več kot 200 evrov?
Pri ZAG pojasnjujejo, da cena analize ni posledica zgolj samega pregleda vzorca. Analiza zahteva drago in zahtevno opremo, usposobljen kader, pripravo vzorca, varnostne ukrepe ter sistem zagotavljanja kakovosti. Pri ugotavljanju prisotnosti azbestnih vlaken je pomembna tudi izbira ustrezne metode, saj je treba zaznati tudi zelo majhne koncentracije mikrometrskih vlaken.
»Morebiten napačno negativen rezultat pomeni, da se z materialom ravna, kot da azbesta ne vsebuje,« opozarjajo na ZAG.
Njihova cena analize za fizične osebe trenutno znaša 203 evre brez DDV, pri čemer se cena usklajuje z inflacijo. Na ZAG poudarjajo, da morajo kot javni raziskovalni zavod stroške tovrstnih analiz kljub temu pokrivati s tržnimi cenami, saj država za te storitve ne zagotavlja posebnega javnega financiranja.
Kje lahko preverimo material?
Analize azbesta oziroma posamezne meritve izvajajo različne institucije, pri čemer je pomembno, kaj želimo preveriti. ZAG izvaja analize azbesta v trdnih materialih ter določanje koncentracije azbestnih vlaken v zraku in vodi. Za vzorčenje zraka se je mogoče obrniti tudi na Zavod za varstvo pri delu, ki analize opravlja v zunanjem akreditiranem laboratoriju. Določanje azbestnih vlaken v pitni in odpadni vodi ter zraku izvaja tudi Kemijski inštitut, določene storitve pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Pri tem strokovnjaki opozarjajo, naj vzorec materiala odvzame usposobljena in ustrezno zaščitena oseba. Samostojno lomljenje, vrtanje ali rezanje sumljivega materiala lahko namreč povzroči sproščanje vlaken v zrak.
Azbest je še vedno povsod okoli nas
Problematika v Sloveniji ni zanemarljiva. Azbest se je v preteklosti uporabljal v proizvodnji salonitnih plošč, azbestno-cementnih cevi, plošč, tesnil, električnih in toplotnih izolacij, azbestnih tkanin ter kot brizgani izolacijski material. Veliko ga je bilo tudi v gradbeništvu, prometu in industriji, kjer so ga uporabljali za izolacijo in protipožarno zaščito.
Danes ga lahko najdemo predvsem v starejših objektih. Med bolj prepoznavnimi so stare salonitne strehe, vendar se lahko skriva tudi v izolacijskih in protipožarnih materialih ter drugih delih stavb. Vir azbestnih vlaken so lahko tudi opuščeni industrijski objekti, črna odlagališča in poškodovani stari materiali.
Posebna težava je staranje materialov. Nekateri azbestni izdelki imajo življenjsko dobo največ od 35 do 45 let, zato jih je treba sčasoma nadomestiti. ZAG ob tem opozarja, da je bilo azbesta v stavbe vgrajenega ogromno, z zakonodajo namreč ni predpisano, da se mora odstraniti vgrajeni azbest, poleg tega zakonodaja dovoljuje, da ljudje azbest odstranjujejo sami. Večina azbestnih materialov je že močno degradiranih, kar pomeni, da se vlakna sproščajo v okolje.
Danes ga še vedno najdemo na azbestnih strehah, vodovodnih ceveh, fasadnih ploščah, v izolativnem materialu. Novi viri azbesta, ki prihajajo na slovenski trg v različnih izdelkih, pa izvirajo predvsem iz Kitajske.
Nevarnost se lahko pokaže šele desetletja pozneje
Največje tveganje za zdravje je, če azbestna vlakna vdihavamo. Lahko povzročijo vnetje in brazgotinjenje pljuč in poprsnice ter različne vrste raka, med drugim raka pljuč in maligni mezoteliom. Med izpostavljenostjo in pojavom bolezni lahko minejo desetletja, pogosto od 10 do 40 let ali več.
Po podatkih Onkološkega inštituta je bil vrh pojavnosti mezotelioma (redka in nevarna vrsta raka, ki napade tanko tkivo (mreno), ki obdaja pljuča, trebuh ali srce) v Sloveniji že dosežen, trend pa je trenutno v upadanju. To pa ne pomeni, da je problem azbesta izginil, saj se lahko posledice nekdanje izpostavljenosti pokažejo šele po daljšem času.
Bi bilo testiranje lahko cenejše?
Na vprašanje, kako bi lahko preverjanje materialov postalo dostopnejše, ZAG predlaga namensko državno oziroma evropsko financiranje. Takšna sredstva bi bila namenjena ugotavljanju, kje je azbest še prisoten, njegovi varni odstranitvi in zamenjavi z neškodljivimi materiali.
Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) menijo, da bi bilo za večjo dostopnost testiranja smiselno razmisliti o državnem sofinanciranju. Za lastnika stare hiše tako ostaja pomembno predvsem naslednje pravilo: če obstaja sum, da material vsebuje azbest, ga ni smiselno na lastno pest lomiti ali odstranjevati. Najprej je treba ugotoviti, kaj material sploh vsebuje, nato pa poskrbeti za varen postopek ravnanja z njim.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
