Trump brzda Izrael, bodo ZDA odpravile še sankcije?
Napadi na energetsko infrastrukturo, zaprtje Hormuške ožine in odziv ZDA pretresajo trge. Trump razmišlja o sprostitvi iranske nafte.
Energetska kriza se zaradi zaostrovanja konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom hitro poglablja, cene nafte pa so v zadnjih dveh tednih večinoma presegle 100 (dobrih 86 evrov) dolarjev za sod. Ključen razlog je zaprtje Hormuške ožine za ladijski promet, skozi katero pluje približno petina svetovne nafte, ter napadi na tankerje in energetsko infrastrukturo.
Iran je po izraelskem napadu na plinsko polje Južni Pars odgovoril z napadom na katarsko industrijsko mesto Ras Laffan, ki predeluje približno petino svetovnega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), pri čemer je nastala škoda, katere sanacija bo po navedbah Reutersa trajala več let. Tarče napadov so bili tudi energetski objekti v Savdski Arabiji, pristanišča ob Rdečem morju, plinski objekti v Združenih arabskih emiratih ter rafinerije v Kuvajtu.
Izvršni direktor podjetja QatarEnergy je za Reuters povedal, da je bilo uničenih približno šestina katarskih izvoznih zmogljivosti LNG, kar pomeni več milijard dolarjev letnih izgub. Energetski trgi so se na to odzvali z močnim skokom cen. Denimo nafta Brent je poskočila tudi za 10 odstotkov in se ustalila nad 110 dolarji (skoraj 95 evrov) za sod, evropske cene plina pa so se zvišale za več kot 15 odstotkov.
Trump želi omejiti izraelske napade
Ameriški predsednik Donald Trump je zato Izraelu naročil, naj ne ponavlja napadov na energetsko infrastrukturo, saj ti dodatno destabilizirajo trge in povečujejo politični pritisk zaradi rasti cen goriva. Povedal je, da je izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahu jasno sporočil naj Izrael energetske infrastrukture ne napada več.
Hkrati je poudaril, da ZDA za zdaj ne načrtujejo napotitve kopenskih sil na Bližnji vzhod, čeprav naj bi v ozadju obstajale razprave o morebitni okrepitvi vojaške prisotnosti na Bližnjem vzhodu. Vojna, v kateri je bilo doslej ubitih več kot 2000 ljudi, razkriva tudi razlike v ciljih med ZDA in Izraelom. Medtem ko Izrael cilja na iransko vodstvo, ZDA poudarjajo uničenje vojaških zmogljivosti, kot so balistične rakete in mornarica, poroča Reuters.
Zasilno krpanje
Zaradi nevarnosti globalnega naftnega šoka so ZDA začele iskati načine za hitro povečanje ponudbe. Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal možnost začasne odprave sankcij za približno 140 milijonov sodčkov iranske nafte, ki je že na tankerjih, kar predstavlja zalogo za približno 10 do 14 dni. Po njegovih besedah bi ta poteza kratkoročno pomagala znižati cene. Podoben ukrep so ZDA že izvedle z rusko nafto, kar je povečalo globalne zaloge za okoli 130 milijonov sodčkov. Poleg tega Washington razmišlja o dodatnem sproščanju nafte iz strateških rezerv, ki skupaj z ukrepi skupine G7 presegajo 400 milijonov sodčkov. Bessent je poudaril, da ZDA ne bodo posegale na finančne trge, temveč želijo stabilizirati fizično ponudbo in nadomestiti izpad, ocenjen na 10 do 14 milijonov sodčkov na dan.
Delniški indeksi padli
Mednarodna skupnost medtem išče skupen odgovor. Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Japonska so izrazile pripravljenost pomagati pri zagotavljanju varnega prehoda skozi Hormuško ožino ter stabilizaciji trgov, vendar konkretni ukrepi za zdaj še niso bili sprejeti. Evropski voditelji ostajajo zadržani do neposrednega vključevanja v konflikt, saj opozarjajo na nejasne cilje vojne in omejen vpliv na njen potek. Konflikt že vpliva tudi na finančne trge, delniški indeksi v Evropi, Aziji in ZDA so namreč padli, centralne banke pa zaradi strahu pred inflacijo za zdaj ne načrtujejo znižanja obrestnih mer.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.