Od sveta zapuščeni Kurdi klonili, svetla točka le upanje na mir
Sirska vlada naj bi s kurdskimi silami vendarle sklenila konkretnejši dogovor, ki naj bi na severovzhodu Sirije zagotovil mir, a tudi podreditev Kurdov.
V senci trenutno najodmevnejših geopolitičnih zgodb, kot so vojna v Ukrajini, vojaško posredovanje v Venezueli in dogajanje v Iranu, se v Siriji že nekaj tednov odvija precej spregledan konflikt med sirskimi vladnimi silami in Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) pod vodstvom Kurdov.
Spopadi so izbruhnili na začetku januarja, potem ko v pogajanjih, ki so trajala od prvega sporazuma lanskega marca, niso dosegli napredka. Sirska vlada si želi kurdske sile na severovzhodu integrirati v lastno vojsko, obenem pa prevzeti nadzor nad tamkajšnjimi institucijami, mejnimi prehodi in naftnimi polji. S tem bi jim uspelo nekaj, kar ni uspelo nekdanjemu režimu Bašarja al Asada, da si torej uporne Kurde podredijo.
Sirska vlada in SDF sta sredi januarja sicer sklenila dogovor o začasni prekinitvi ognja, prejšnjo soboto pa sta se dogovorili, da bodo dogovor za 15 dni podaljšali, a se spopadi vseeno niso končali, obe strani pa za kršitve premirja obtožujeta druga drugo.
Sirske vladne sile so v zadnjem obdobju zasegle večino ozemlja na severovzhodu Sirije, ki so ga kurdske sile nadzorovale več kot desetletje. Kot kaže, je pritisk prevelik. V SDF so namreč danes potrdili, da so se s sirsko vlado dogovorili o »celoviti prekinitvi ognja ter postopni integraciji vojske in administrativnih teles v sirsko državo.« Dogovor so za tiskovno agencijo Reuters potrdili tudi v sirski vladi.
V kaj naj bi privolili Kurdi?
V skladu z dogovorom se bodo kurdske sile umaknile s frontne črte in bodo dopustile, da varnostne sile, povezane s sirskim ministrstvom za notranje zadeve, vstopijo v mesti Hasakah in Qamishli, poroča nemška javna radiotelevizija Deutsche Welle. Šele nato bi se začela integracija kurdskih sil v sirsko vojsko, v kateri bi oblikovali novo vojaško formacijo, ki bi vključevala tri brigade SDF, eno brigado SDF pa bi vključili tudi v brigado sirske vojske, nameščeno v provinci Alep.
Vse lokalne institucije na severovzhodu Sirije, nad katerimi je bdela kurdska vlada, bodo integrirali v druge državne ustanove.
Kot so še v izjavi za javnost navedli v SDF, dogovor vključuje tudi zagotovitev državljanskih pravic in drugih pravic na področju kulturnega izražanja in izobraževanja za kurdski narod. »Cilj sporazuma je poenotiti ozemlja ter popolno integracijo v regiji doseči z okrepitvijo sodelovanja med obema stranema in s skupnimi napori za obnovo države,« so zapisali.
Kurdi tokrat niso mogli računati na pomoč ZDA
Na dogajanje v Siriji so sicer danes ob 11. uri pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani opozorili tudi slovenski podporniki Kurdov, združeni v tako imenovan solidarnostni odbor za Rožavo. Zakaj pred ameriškim veleposlaništvom?
Med sirsko državljansko vojno so bile kurdske sile ameriški najpomembnejši zaveznik v boju proti islamski državi, vezi med Kurdi in ZDA pa so že desetletja tesne, a je administracija Donalda Trumpa v zadnjem letu stkala tesnejše vezi s trenutnim sirskim voditeljem Ahmedom Al Šaro, ki je decembra 2024 s svojimi silami strmoglavil režim Al Asada. ZDA se v zadnjem mesecu v konflikt med sirskimi vladnimi silami in Kurdi, ki jih je v preteklosti večkrat branila, ni vmešavala.
Tom Barrack, veleposlanik ZDA v Turčiji in posebni odposlanec za Sirijo, je denimo današnji dogovor označil za »zgodovinski mejnik na sirski poti k nacionalni spravi, enotnosti in trajni stabilnosti.« Izjava, ki bo zaskelela marsikaterega Kurda.
Humanitarne posledice »katastrofalnih razsežnosti«
Kot so danes v solidarnostnem odboru med drugim zapisali v svoji solidarnostni izjavi, so se pri uničenju Demokratične avtonomne uprave Severne in Vzhodne Sirije, po kurdsko imenovane Rožava, ali dopustitvi tega zločina nad človeštvom »neposredno ali posredno poenotili interesi ZDA, Turčije, Damaska, Izraela in EU.«
Situacija v Rožavi se po njihovih navedbah od začetka januarja drastično zaostruje. »Kar se je sprva zdelo kot izolirana vojaška eskalacija na pretežno kurdske soseske v Alepu, se je kmalu pokazala kot večplastna strategija obleganja, katere cilj ni le razgradnja rožavskega modela, ampak tudi sistematično uničevanje samega obstoja kurdskega naroda in medetničnega sobivanja v regiji – še zlasti kot napad na sestrstvo arabskega in kurdskega naroda,« so med drugim navedli v solidarnostnem odboru.
Poudarili so še, da so humanitarne posledice v zadnjih tednih dosegle »katastrofalne razsežnosti.« »Na stotine tisočev civilistov je bilo prisilno razseljenih, na stotine je bilo ubitih, celotne skupnosti pa so bile v težkih zimskih razmerah prikrajšane za dostop do hrane, čiste vode, zdravstvene oskrbe, goriva in elektrike, saj je sistematično napadena tudi ključna civilna infrastruktura.«
Po mnenju solidarnostnega odbora ta dejanja predstavljajo »resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, medtem ko stališče mednarodne skupnosti, da zgolj 'z zaskrbljenostjo spremlja' dogajanje, v praksi pomeni sostorilstvo z neukrepanjem.«
