Se ameriška vojska pripravlja na napad na Iran?
Po krvavem zatrtju protestov v Iranu se zdi, da je iranska vlada šibka. Dovolj, da bi lahko padla? Bi jo lahko spodnesli z napadom?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Po poročilih ameriških obveščevalnih služb je iranska vlada na trhlh tleh, mogoče celo v najbolj šibkem položaju od islamske revolucije leta 1979. Obsežni protesti, ki so izbruhnili tudi zaradi hiranja gospodarstva in vse večjih vsakdanjih bremen prebivalstva, naj bi dali misliti celo nekaterim članom vlade. Podpora vrhovnem voditelju ajatoli Aliju Hameneju naj bi bila v nekaterih vodstvenih strukturah načeta.
Ameriška vojska v zadnjih dneh postopno krepi svoje sile na Bližnjem vzhodu in zlasti v bližini Perzijskega zaliva. Uradno stališče Bele hiše je, da ameriški predsednik Donald Trump pozorno spremlja razmere in redno prebira poročila obveščevalcev. Trump je sicer že večkrat navrgel, da bi lahko ameriška vojska posredovala, če bi iranske sile še naprej brutalno zatirale proteste. Ko so se iranske oblasti odpovedale usmrtitivi protestnika, je Trump omilil retoriko. Nekateri jastrebi v njegovi bližini pa vidijo trenutno šibkost režima v Teheranu kot idelano priložnost za strmoglavljenje iranskega vodstva. Republikanski senator Lindsey Graham je dejal, da se je v zadnjih dneh s Trumpom pogovarjal o Iranu in da pričakuje, da bo predsednik izpolnil svojo obljubo o pomoči Irancem, ki protestirajo proti njegovi vladi.
V tej luči je za nekatere politične analitike pomenljivo kopičenje ameriške vojske v Perzijskem zalivu. V ponedeljek je letalonosilka Abraham Lincoln, ki jo spremljajo tri vojne ladje, opremljene z raketami Tomahawk, priplula v Indijski ocean, torej je bližje Iranu kot v preteklih tednih. Vojaški uradniki pravijo, da bi letalonosilka teoretično lahko "ukrepala" v enem ali dveh dneh, če Bela hiša ukaže napad na Iran.
ZDA so v regijo že poslale več dodatnih vojaških letal F-15E, da bi okrepile svoje zračne sile. Pentagon je namestil tudi dodatne sisteme zračne obrambe za zaščito ameriških sil pred morebitnimi iranskimi povračilnimi napadi s kratko in srednjedometnimi raketami.
Poleg tega so še vedno v visoki pripravljenosti bombniki, ki bi lahko napadli cilje v Iranu. Pentagon je stopnjo pripravljenosti zvišal pred dvema tednoma, ko je Trump zahteval možnosti za odziv na zatiranje protestov v Iranu.
Posvetovanja z regionalnimi zavezniki
V zadnjih dneh so uradniki Pentagona okrepili tudi posvetovanja z regionalnimi zavezniki. Admiral Brad Cooper, poveljnik centralnega poveljstva, je čez vikend obiskal Sirijo, Irak in Izrael, da bi se posvetoval z ameriškimi vojaškimi častniki in kolegi.
Od 40.000 do 50.000 vojakov
ZDA imajo vojaške baze na Bližnjem vzhodu že desetletja. Tam imajo nameščenih od 40.000 do 50.000 vojakov. Upravljajo široko mrežo vojaških lokacij, tako stalnih kot začasnih, na vsaj 19 lokacijah v regiji. Od teh je osem stalnih baz, ki se nahajajo v Bahrajnu, Egiptu, Iraku, Jordaniji, Kuvajtu, Katarju, Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
