Profimedia

Ta sicer ne bo pomagala pri težavah, s katerimi se v teh dneh srečuje Danska, kjer so drone zabeležili nad kar petimi letališči, dogajanje pa je imelo velike posledice za letalski promet. Gre seveda za drone, ki so jih zaenkrat neznani akterji v zrak poslali iz lokalnega okolja ali s plovil na morju.

Protidronska zaščita na vzhodnem krilu zveze Nato bo, če bo vzpostavljena, namenjena preprečevanju vdorov ruskih dronov, ki tja priletijo čez Belorusijo ali Ukrajino.

Profesionalni akter

Droni so poleteli iz lokalnega okolja. Zakaj jih niso sestrelili?

Ta mesec sta o vdorih ruskih dronov v njun zračni prostor poročali Poljska in Romunija, Estonija pa je zabeležila vdor ruskih bojnih letal MiG-31. Na Danskem so morali medtem zaradi dronov, katerih izvor zaenkrat ni znan, v začetku tedna začasno zapreti letališče v prestolnici Koebenhavn, v sredo pozno zvečer pa so jih opazili še nad štirimi drugimi letališči.

Prvi pogovori v petek

Na Evropski komisiji so danes pojasnili, da so v povezavi s temi varnostnimi incidenti v stiku z vsemi državami članicami, o tem pa bo predsednica Ursula von der Leyen z njihovimi voditelji razpravljala tudi prihodnjo sredo na neformalnem vrhu EU v Koebenhavnu.

Von der Leyen je na grožnje, s katerimi se sooča vzhodno krilo EU, opozorila že v svojem letnem nagovoru o stanju v Uniji pred dvema tednoma v Evropskem parlamentu in napovedala vzpostavitev tako imenovanega dronskega zidu.

Prve pogovore na politični ravni o vzpostavitvi te protidronske zaščite bo v petek v Bruslju gostil evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius. Na sestanku bodo sodelovali predstavniki Bolgarije, Danske, Estonije, Finske, Latvije, Litve, Poljske, Romunije, Slovaške in Ukrajine, pa tudi strokovnjak zveze Nato, je danes napovedal tiskovni predstavnik Evropske komisije Thomas Regnier.

Razpravljali bodo o tem, katere zmogljivosti za zaščito pred brezpilotnimi letalniki imajo države že na voljo in kaj še potrebujejo ter kako jim lahko pri tem pomaga Komisija, je dodal.

Zaznavanje in odzivanje

Dronski zid bo po njegovih besedah vključeval tako zmogljivosti za zaznavanje letalnikov, kot tudi zmogljivosti za odzivanje na vdore.

EU protidronsko zaščito krepi v okviru širših prizadevanj za izboljšanje obrambnih zmogljivosti držav članic, predvsem spričo ruske agresije na Ukrajino. EU je prve ukrepe, namenjene temu že sprejela, Bruselj pa bo oktobra predstavil še načrt s točno določenimi cilji in mejniki za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti unije do leta 2030.

Obramba bo poleg nadaljnje podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo osrednja tema neformalnega zasedanja Evropskega sveta na Danskem sredi prihodnjega tedna.