Papež Leon ostro nad Trumpa
Papež Leon je ostro obsodil vojaško retoriko Združenih držav Amerike. Izraelska policija kardinalu preprečila vstop v cerkev Božjega groba.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ob začetku velikega tedna je papež Leon pred desettisoči vernikov na Trgu svetega Petra podal izjemno ostro in nedvoumno obsodbo svetovnih voditeljev, ki vojaške spopade opravičujejo z vero.
Njegove besede, izrečene med mašo na cvetno nedeljo, so po ocenah tujih medijev letele predvsem na ameriško administracijo in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki trenutno izvaja obsežno vojaško operacijo v Iranu.
»Bog ne usliši prošenj tistih, ki bijejo vojne«
Prvi ameriški papež v zgodovini Katoliške cerkve v svojem nagovoru ni izrecno poimenoval nobene države ali posameznika, a je vojno med Združenimi državami Amerike, Izraelom in Iranom jasno označil za grozodejstvo.
Kot poroča britanski časnik The Guardian, je bil pred zbrano množico izjemno oster in je poudaril, da Jezus kot kralj miru zavrača vojno in ga nihče ne sme uporabiti za njeno opravičevanje.
Skliceval se je na svetopisemske odlomke in citiral preroka Izaijo, pri čemer je dejal, da bog ne usliši molitev tistih, ki bijejo vojno, temveč jih zavrača, saj so njihove roke polne krvi.
Vrhovni vodja katoliške cerkve je ob tem spomnil na trenutek pred Jezusovim križanjem, ko je ta svojega učenca opomnil, naj odloži meč in na nasilje ne odgovarja z nasiljem. Jezus se po papeževih besedah ni boril ali branil z orožjem, temveč je razkril nežen obraz boga, ki nasilje vselej zavrača.
Odgovor na vojno retoriko ameriškega obrambnega ministra
Čeprav papež Leon ni poimensko izpostavil nobenega politika, je njegova kritika neposredno sledila nedavnim izjavam ameriškega obrambnega ministra Petra Hegsetha.
Slednji je namreč minulo sredo v Pentagonu vodil krščansko bogoslužje, pri čemer je vojaško posredovanje v Iranu izrazito povezal z vero.
Minister za vojno je odkrito molil za zmago ameriškega orožja. Zbranim je dejal, naj vsak naboj najde svojo tarčo proti sovražnikom pravičnosti, in nadaljeval molitev za silovito nasilje proti tistim, ki si po njegovem mnenju ne zaslužijo usmiljenja.
Hegseth je sicer član cerkve, ki je tesno povezana s Skupnostjo reformiranih evangeličanskih cerkva, katere ustanovitelj se sam označuje za krščanskega nacionalista.
Tovrstna retorika v ameriških vojaških vrhovih pa dviguje vse več prahu in skrbi. Ameriški mediji ob tem navajajo, da so nekateri poveljniki ob začetku vojaške operacije konec februarja svojim enotam spopad predstavljali celo kot božji načrt.
Organizacija za versko svobodo v ameriški vojski je zaradi teh dogodkov prejela že več kot dvesto pritožb aktivnih vojakov, ki so zaskrbljeni nad nadrejenimi, saj ti ob izvajanju vojaških nalog vse pogosteje uporabljajo apokaliptičen besednjak in pozivajo k armagedonu.
Diplomatski zaplet v Jeruzalemu ob stopnjevanju napetosti
Papežev poziv k miru sovpada z obsežnimi pripravami ameriške vojske na kopenske operacije v regiji.
Konflikt je doslej terjal življenja več kot 2500 ljudi v Iranu in Libanonu, umrlo pa je tudi trinajst ameriških vojakov.
Ob vsem tem stopnjevanju napetosti pa se je konec tedna zgodil še incident, ki je dodatno zaostril dostop do verskih objektov. Izraelska policija je v nedeljo zjutraj kardinalu Pierbattistu Pizzaballi, nadškofu s katoliško pristojnostjo v Izraelu in na palestinskih ozemljih, preprečila vstop v cerkev Božjega groba v Jeruzalemu, kjer naj bi vodil mašo.
Ta dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive in diplomatske proteste. Kot poroča časnik The Guardian, so predstavniki Združenih držav Amerike, Francije in Italije ravnanje izraelskih oblasti ostro kritizirali.
Ameriški veleposlanik Mike Huckabee je incident označil za nesrečno prekoračitev pooblastil, medtem ko sta italijanska premierka Giorgia Meloni in francoski predsednik Emmanuel Macron poudarila nujnost spoštovanja verske svobode ter svobodnega izvajanja obredov v Jeruzalemu za vse veroizpovedi.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je na očitke odzval z zagotovilom, da pri prepovedi vstopa ni bilo nobenih zlonamernih namenov, temveč naj bi šlo izključno za varnostne pomisleke.
Po močnih mednarodnih pritiskih pa je nato vendarle napovedal, da bo pristojnim organom naročil, naj kardinalu v prihodnje omogočijo nemoten in takojšen dostop do cerkve.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.