Profimedia

Konklave izhaja iz latinskega izraza cum clave, kar pomeni s ali pod ključem. V italijanščini conclave pomeni zbor oziroma zbornico. In konklave je zbor kardinalov, ki volijo novega papeža. Praviloma je to po smrti prejšnjega, leta 2013 pa se je prvič doslej zgodilo tudi, da je papež (Benedikt XVI) odstopil in je bilo zato potrebno izbrati novega.

Začetek med 5. in 10. majem

Papeža lahko volijo le kardinali, ki na dan smrti papeža še niso dopolnili 80 let. To pravico ima tako 135 od 252 kardinalov z vsega sveta. Kardinali se v Rimu zberejo najprej 15. dan in najpozneje 20. dan po smrti papeža, kar pomeni, da se bo letošnji konklave začel med 5. in 10. majem. V Sikstinski kapeli pod Michelangelovim poslikanim stropom začnejo svoje posvete. Ko so razglašene besede extra omnes – vsi ven –, se vrata zaklenejo. Notri ostanejo le kardinali z volilno pravico ter peščica uradnikov in zdravnikov.

Nobenih stikov z zunanjim svetom

Kapelo pred in med konklavom preiščejo zaradi morebitnih prisluškovalnih naprav. Kardinali prisežejo na popolno molčečnost in med volilnim procesom ne smejo imeti stikov z zunanjim svetom. Telefoni so prepovedani, prav tako niso dovoljeni televizija, časopisi, pisma ali sporočila. Med konklavom kardinali spijo in jedo v prav za ta namen zgrajenem hostlu v Domu svete Marte v bližini Sikstinske kapele, prav tam, kjer je papež Frančišek živel zadnjih 12 let. Glasovanje je tajno, glasuje se vsak dan, največ štirikrat na dan zjutraj in popoldne, dokler kandidat ne dobi dvotretjinske večine. Po vsakih sedmih volitvah je en dan odmora za molitev in premišljevanje.

Habemus papam

Prav tako se glasovanje za en dan prekine, če papež še ni izvoljen v treh dneh. Ker je glasovanje tajno, po nobenem krogu ne razglaša, kdo je dobil glasove in koliko. Edino merilo je, ali je kakšen kardinal prejel zadostno število. Po vsakem krogu glasovanja se glasovnice sežgejo. Običaj je, da jim pri sežigu dodajo kemikalije, ki naredijo dim črn ali bel. Črn dim, ki se vije iz dimnika Sikstinske kapele, kaže na neuspešno glasovanje, beli dim pa oznani svetu, da je bil izvoljen novi papež. Takrat novega papeža odpeljejo v sosednjo sobo, imenovano Soba solz, v kateri ga oblečejo v belo papeško oblačilo, v katerem se nato predstavi vernikom z glavnega balkona bazilike svetega Petra. Še prej kardinal z najdaljšim kardinalskim stažem z njega oznani znamenite besede: "Annuntio vobis gaudium magnum: Habemus papam", oziroma "Oznanjam vam veliko veselje: imamo papeža."

Kar dve leti in devet mesecev

Med 13. in 15. stoletjem so nekateri konklavi trajali tudi dve in več leti, razlog so bile razprtije oziroma konflikti med italijanskimi in francoskimi kardinali. Za najdaljšega velja izbor Gregorja X, ko je trajalo kar dve leti in devet mesecev (1268–1271), da je bil končno izvoljen. Takrat so lokalni sodniki kardinale na koncu zaklenili in celo odstranili streho palače, da bi še bolj pritisnili nanje. Po drugi strani je bil na začetku 16. stoletja papež Julij II izvoljen že po nekaj urah, ker je imel široko podporo in priljubljenost.

Najdaljši papeški konklave v novejši zgodovini je bil leta 1922, ko so si kardinali vzeli pet dni časa, da so izbrali novega voditelja, Pija XI. Eden najkrajših je bil konklave leta 2005, ko je bil Benedikt XVI izbran po samo štirih krogih volitev. Tudi papež Frančišek je bil izvoljen hitro, 13. marca 2013, konklave pa se je začel dan prej. Takrat je 115 kardinalov izvedlo pet krogov volitev, po katerih je kardoinal Jorge Mario Bergoglio dobil potrebno dvotretjinsko večino. Zdaj čakamo na njegovega naslednika.

Preberite še: O novem papežu bo odločal tudi kardinal slovenskega rodu