Wikipedia

Železniška proga med obema prestolnicama je dolga 1776 kilometrov, vlaki pa naj bi po njej vozili s hitrostjo do 250 kilometrov na uro.

Današnji odhod vlaka z železniške postaje v Lančouu, na katerem je bilo 622 potnikov, je prenašala tudi državna kitajska televizija CCTV. Kot ob tem navaja, bo hitri vlak pot do ene najbolj oddaljenih in najrevnejših kitajskih provinc, ki med drugim vodi prek gorovja Qilian, prevozil v manj kot 12 urah oziroma v polovico krajšem času, kot je pot trajala doslej.

Kitajske oblasti želijo vzpostaviti novo t.i. Svileno pot, pri čemer bi Šindžan, ki med drugim meji na Indijo, Pakistan, Afganistan, Kazahstan, Rusijo in Mongolijo, postal pomembno prometno križišče za trgovino v osrednji Aziji.

V Šindžanu, ki zavzema šestino celotne površine Kitajske, živi 22 milijonov ljudi, od tega večinoma manjšinski Ujguri in številne druge muslimanske etnične skupine. V minulih desetletjih si je Peking prizadeval, da bi območje poselili z večinskim kitajskim prebivalstvom Han.

Nova hitra železniška povezava do Šindžan je le ena od številnih, ki so jih odprli na Kitajskem v tem mesecu. Eden pomembnejših je bil nov hitri vlak med kitajskima metropoloma Šanghaj in Guangžou na vzhodu države, ki je skrajšal vožnjo s 16 na sedem ur.