Kitajska naj bi skrivaj urila ruske vojake, Nemčija zahteva pojasnila
Nemčija je kitajskega veleposlanika poklicala na nujen pogovor zaradi poročil, da naj bi Kitajska urila ruske vojake.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nemčija je kitajskega veleposlanika Denga Hongboja v Berlinu poklicala na nujen pogovor zaradi poročil, da so ruski vojaki na Kitajskem sodelovali pri vojaškem urjenju.
Nemško zunanje ministrstvo je po poročanju Reutersa potrdilo, da je od Pekinga zahtevalo pojasnila, potem ko so se pojavile navedbe o kitajskem urjenju ruskih sil, ki sodelujejo v vojni proti Ukrajini.
V Berlinu so poročila označili za resno varnostno vprašanje. Vir na nemškem zunanjem ministrstvu je za Reuters dejal, da vse, kar Rusiji omogoča nadaljevanje napadalne vojne proti Ukrajini, ogroža tudi nemško varnost.
Po njegovih besedah ima kitajska podpora ruski vojni neposreden vpliv na varnost Evrope.
Kitajci naj bi usposabljali ruske vojake
Reuters je v začetku julija poročal, da naj bi bilo tajno vojaško sodelovanje med Rusijo in Kitajsko odobreno na visoki ravni.
Po dokumentih, v katere je dobil vpogled, naj bi ruski obrambni minister Andrej Belousov avgusta leta 2025 odobril potovanje ruske vojaške delegacije na Kitajsko, kjer naj bi ruski vojaki sodelovali pri urjenju v objektih kitajske Ljudske osvobodilne vojske.
Del usposabljanja naj bi bil namenjen zaščiti pred radiološkimi, kemičnimi in biološkimi grožnjami. Reuters navaja, da so dokumenti opisovali tritedenski tečaj v vojaškem objektu v Pekingu, na katerem naj bi ruskim vojakom predavali kitajski inštruktorji.
Usposabljanje naj bi med drugim vključevalo kemično in radiološko izvidovanje ter zaščito prezračevalnih sistemov pred kontaminacijo.
Že maja je Reuters poročal, da so kitajske oborožene sile konec leta 2025 na Kitajskem tajno urile približno 200 pripadnikov ruske vojske.
Po navedbah evropskih obveščevalnih virov naj bi se del teh vojakov pozneje vrnil v Ukrajino oziroma na okupirana območja, kjer sodelujejo v bojih.
Takratno urjenje naj bi bilo osredotočeno predvsem na uporabo brezpilotnikov in protiukrepe proti dronom.
Kitajska vpletenost v ruski vojni
Če so navedbe točne, bi šlo za precej več kot običajno vojaško sodelovanje med dvema državama. Rusija in Kitajska sta tudi po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 nadaljevali skupne vojaške vaje in politične stike, vendar je Peking javno vztrajal, da v vojni ostaja nevtralen in da ne dobavlja orožja nobeni strani.
Poročila o urjenju ruskih vojakov spreminjajo težo razprave. Ne govorijo le o trgovini, diplomatski podpori ali dobavi blaga z dvojno rabo, temveč o neposrednem vojaškem znanju, ki bi ga lahko ruski pripadniki uporabili na bojišču.
Eden od evropskih obveščevalnih uradnikov je za Reuters ocenil, da bi takšno urjenje pomenilo precej neposrednejšo kitajsko vpletenost v vojno na evropski celini, kot je bilo znano doslej.
Posebej občutljivo je tudi področje usposabljanja. Zaščita pred radiološkimi, kemičnimi in biološkimi grožnjami sodi med strateško pomembna vojaška znanja.
Reuters poroča, da so evropski uradniki prav zato sodelovanje označili za pomemben znak poglabljanja obrambnih vezi med Moskvo in Pekingom.
EU pravi, da je poročila preverila
Zaskrbljenost ni omejena na Berlin. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je sredi junija dejala, da je EU preverila poročila o tem, da kitajska vojska uri ruske vojaške pripadnike za boj v Ukrajini.
Dodala je, da Bruselj skrbno ocenjuje posledice teh informacij.
EU je že prej zaostrila odnos do kitajskih podjetij, za katera meni, da pomagajo ruskemu vojaško-industrijskemu kompleksu.
Svet EU je junija uvedel nove omejevalne ukrepe proti več posameznikom in podjetjem, tudi kitajskima družbama Shenzhen Minghuaxin in Xinxiang Richful Lubricant Additive Company.
Prva je bila po navedbah Sveta EU povezana z dobavami komponent za drone, druga pa z dodatki za maziva, ki so pomembni za vojaško industrijo.
Za evropske vlade je to del širšega vprašanja: Kitajska je za EU ključna trgovinska partnerica, hkrati pa je Rusija po napadu na Ukrajino postala glavna varnostna grožnja evropskega prostora.
Vsaka oblika pomoči, ki Moskvi omogoča daljše vzdrževanje vojne, zato v evropskih prestolnicah dobiva drugačno težo kot pred letom 2022.
Peking navedbe zanika
Kitajska navedbe zavrača. Kitajsko zunanje ministrstvo je za Reuters sporočilo, da so obtožbe »popolnoma neutemeljene« oziroma da Kitajska pri ukrajinski krizi ohranja dosledno stališče.
Peking se predstavlja kot država, ki podpira mirovna pogajanja, in zahodnim državam očita, da z obtožbami podžigajo konfrontacijo oziroma preusmerjajo krivdo.
Kitajska že od začetka vojne zavrača očitke, da bi Rusiji dobavljala orožje. Zahodne države ji kljub temu očitajo, da Moskvi pomaga posredno: s trgovino, nakupi energentov, tehnologijo, strojnimi deli, komponentami za drone in drugimi izdelki, ki imajo lahko civilno in vojaško uporabo.
Peking na drugi strani trdi, da je njegova trgovina z Rusijo zakonita in da ne krši mednarodnih pravil.
Od gospodarskega partnerstva do varnostnega problema
Kitajsko-ruski odnosi so se po letu 2022 še okrepili. Moskva je zaradi zahodnih sankcij vse bolj odvisna od kitajskega trga, tehnologije in političnega kritja, Peking pa v Rusiji vidi pomembnega strateškega partnerja pri oblikovanju sveta, v katerem bi imeli ZDA in Zahod manjšo prevlado.
Za Evropo je prav ta premik zelo težak. Kitajska ni Iran ali Severna Koreja, torej država, s katero bi EU lahko preprosto pretrgala gospodarske vezi.
Je druga največja svetovna ekonomija, pomemben izvoznik, dobavitelj industrijskih komponent in velik trg za evropska podjetja.
Zato je vprašanje kitajske vloge pri ruski vojni hkrati varnostno, gospodarsko in diplomatsko.
Reuters navaja, da v Bruslju zdaj vse bolj razmišljajo, ali je treba Kitajsko obravnavati manj kot predvsem gospodarskega partnerja in bolj kot državo, ki ima neposredno vlogo pri zmožnosti Rusije za nadaljevanje vojne.
Eden od bruseljskih uradnikov je pri tem opozoril na oceno Kallasove, da je Kitajska postala odločilen dejavnik pri omogočanju ruske vojne.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
