Srbsko oboroževanje že ogroža varnost celotnega Balkana, svarijo Hrvati
Hrvaški obrambni minister opozarja na nevarnosti srbskega kopičenja ofenzivnega orožja. Evropa mora spremeniti pristop k obrambi, da prepreči nove vojne.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hrvaški obrambni minister Ivan Anušić ugotavlja, da Srbija pospešeno kopiči kompleksne ofenzivne oborožitvene sisteme.
Na ponedeljkovi konferenci o evropski obrambni industriji v zagrebškem hotelu Westin je minister izrazil resno skrb nad dogajanjem v soseščini.
Konferenco z naslovom Nova era evropske varnosti: strategija, skupna vlaganja in industrija je organizirala tamkajšnja pisarna Evropskega parlamenta.
Kot prenaša hrvaška tiskovna agencija Hina, Anušić opozarja na nevarne poteze in retoriko. Te prihajajo predvsem iz držav, ki niso članice Evropske unije ali zveze Nato ter to niti ne želijo postati.
Pri tem hrvaški obrambni minister neposredno kaže predvsem na Srbijo ter Bosno in Hercegovino.
Ofenzivno orožje in nejasni motivi Beograda
Minister Anušić v svojem govoru izrecno poudarja, da sosednja Srbija že štiri do šest let neprekinjeno in intenzivno nabavlja drago ter izjemno kompleksno ofenzivno orožje.
Ofenzivno orožje strokovnjaki opredeljujejo kot vojaško opremo, ki jo vojske primarno uporabljajo za napad, preboj nasprotnikovih linij in ne zgolj za statično obrambo lastnega ozemlja.
Po poročanju časnika Jutarnji list hrvaški minister sicer priznava, da natančnih motivov uradnega Beograda za takšno oboroževanje ne pozna in o njih ne želi ugibati.
Vseeno pa prebivalce opozarja na veliko nevarnost, ki bi neizogibno nastala ob morebitni uporabi teh oborožitvenih sistemov v regiji.
K temu skrb zbujajočemu dejstvu minister dodaja, da uradni Beograd še naprej načrtuje nove vojaške nakupe.
Novinarji časnika Jutarnji list v svojem analitičnem poročilu ob tem spominjajo na nedavne poteze srbskega državnega vrha, ki potrjujejo ministrove besede.
Konec letošnjega januarja je namreč srbski predsednik Aleksandar Vučić javnosti sporočil, da država ponovno uvaja obvezno služenje vojaškega roka.
Svojo odločitev je utemeljil z domnevno zaskrbljenostjo nad oblikovanjem vojaških zavezništev, ki naj bi nastajala uperjena neposredno proti Srbiji.
Pri tem je po ocenah hrvaških medijev očitno ciljal na tesnejše vojaško sodelovanje med Hrvaško, Albanijo in Kosovom.
Vučić je državljanom ob tem še zagotovil, da je srbska vojska v zadnjem obdobju drastično in dramatično povečala zmogljivosti svojega vojnega letalstva in protizračne obrambe.
Zanašanje na lastne sile in prebujanje Hrvaške
Hrvaški obrambni minister na te zunanje izzive odgovarja z jasnim pozivom k domači budnosti in krepitvi lastnih zmogljivosti.
Kot navaja portal Novi list, Anušić izrecno poudarja, da hrvaška država obrambe ne sme prepustiti naključju ali zgolj naivno računati na zaščito tretjih držav oziroma zaveznikov iz zveze Nato.
»Moramo se pripravljati, da bomo zaščitili svoje meje, življenjski prostor in narod,« je zbranim na konferenci položil na srce minister.
Njegove besede kažejo na nujen premik v miselnosti, kjer vsaka suverena država ponovno prevzema glavno odgovornost za varnost svojih prebivalcev.
Anušićevo kritično oko pa se ne ustavlja le na Balkanu, temveč seže vse do samega vrha Evropske unije.
Po pisanju bosanskega portala Vijesti hrvaški obrambni minister opozarja, da mora združena Evropa nujno in zelo hitro spremeniti svoj način delovanja pri ključnih vprašanjih obrambe in varnosti.
Zgodovinsko gledano evropske države namreč svoj denar vlagajo predvsem v civilno infrastrukturo, razvoj civilne družbe, kmetijstvo in civilno gospodarstvo.
Evropski voditelji pri tem močno zanemarjajo področja, ki se neposredno dotikajo obrambne sposobnosti in preživetja celine.
Zato hrvaški minister odločno zahteva, da Evropa k obrambi svojih vzhodnih meja pristopi kot enotna in trdna celota.
Zahteve po posebnem statusu in ukrajinska lekcija
Pri iskanju rešitev minister predlaga povsem konkretne finančne ukrepe za ogrožene države.
Kot poroča časnik Jutarnji list, Anušić trdno verjame, da bi morale vse države na vzhodnih mejah Evropske unije ali zveze Nato dobiti poseben in prednostni status pri financiranju nakupov orožja ter vojaške opreme.
V to izpostavljeno skupino ob baltskih državah, Finski in Romuniji uvršča tudi Hrvaško.
Ta namreč na jugovzhodu neposredno meji na države zunaj teh varnostnih integracij. Minister ocenjuje, da obstaja velika verjetnost, da bodo prav te obmejne države postale prve tarče morebitnih oboroženih napadov.
Z njimi bi nasprotniki namreč neposredno preizkušali odločnost zveze Nato pri dejanski obrambi njenih zunanjih meja.
Hrvaški minister Evropi ob tem zelo očitno zameri njeno birokratsko počasnost in neodločnost.
Po njegovih besedah evropske institucije močno zaostajajo in zelo težko sprejemajo pomembne varnostne odločitve. Pri tem je minister zelo neposreden in ugotavlja, da je Evropa vsekakor prepozna.
Po navedbah portala Novi list Anušić izpostavlja, da Evropo v tem trenutku varuje izključno hrabrost ukrajinskih vojakov in ne njena lastna politična odločnost ali vojaška sposobnost.
Zahvalo za to, da ruska vojska že polna štiri leta ostaja daleč od evropskih meja, gre po njegovem trdnem prepričanju pripisati zgolj Ukrajincem in višji sili.
Svoj nastop na zagrebški konferenci zaključi z grenko mislijo na leto 2014, ko si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim.
Anušić ocenjuje, da Evropa danes zagotovo ne bi imela takšnih varnostnih težav, če bi se evropski voditelji že takrat pogovarjali in ukrepali tako resno, kot to poskušajo početi danes.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
