Islandski ribič: smo le zrno v evropskem peskovniku, ne želimo tvegati
Islandci so s tesno večino zavrnili nadaljevanje pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, ki so jih prekinili že pred več kot desetletjem. Odločilo je podeželje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Že predvolilne ankete so kazale, da je islandska družba glede članstva v EU izjemno razdvojena, pravzaprav razpolovljena. Obetal je tesen izid, na sobotnem referendumu pa so na koncu slavili nasprotniki ponovnega začetka pristopnih pogajanj. Proti se je izreklo 52,8 odstotka volivcev, glasove za pa jih je prispevalo 47,2 odstotka.
V referendumskih kampanjah, v kateri se Evropska unija na prošnjo islandske vlade ni vpletala, se je kot najpomembnejše vprašanje, s katerim se ukvarjajo volivci, izkazalo vprašanje suverenosti države. »Obstajata dva kampa, ki oba naslavljata iste sentimente,« je že pred dnevi za Politico dejal Eirikur Bergmann, profesor politologije na islandski zasebni univerzi Bifröst.
Bergmann je takrat pojasnil, da ena stran trdi, da se Islandija mora pridružiti Evropski uniji, da bi »okrepila svojo suverenost in zaščitila dediščino svojega boja za neodvisnost,« med tem ko druga stran enako glasno opozarja, da bi ravno pridružitev EU »ogrozila islandsko suverenost.«
Veliko je bilo tudi govora o ribištvu in ribiških kvotah, ki so bile jedro spora že pred več kot desetletjem. Zaradi nestrinjanja s kvotami ulova skuš so takrat Islandci stopili na zavoro. Sektor ribištva namreč na Islandiji poskrbi za kar 40 odstotkov celotnega izvoza.
»Ničesar ne želimo tvegati«
Da so ribiške kvote še naprej prepomembne, je za bruseljski portal v petek poudaril ribič Arnar Kristjansson, ki je napovedal tudi, da se bo na referendumu izrekel proti nadaljevanju pogajanj z EU.
Kristjansson, ki prihaja iz ribiške vasice Grundarfjörður s približno 850 prebivalci, je ribištvo prevzel po očetu, ta pa po svojemu očetu, ustanovitelju podjetja G.RUN. Je torej ribič tretje generacije, podjetje pa danes zaposluje približno 80 ljudi, kar je tretjina delovne sile v vasici.
Kristjansson je po poročanju portala poudaril, da vladi ne verjame, da bo v pogajanjih zaščitila ribiško industrijo. »Ničesar ne želimo tvegati,« je dejal in dodal, da je Islandija le »zrno v evropskem peskovniku,« zato jih skrbi, da bi nanje finančno pritisnile evropske gospodarske velesile.
Poudaril je, da ta trenutek tuji državljani na Islandiji ne morejo kupiti ribiškega podjetja, z vstopom v EU pa bi tvegali izgubo tega privilegija. Čeprav je namreč Islandija danes že članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in s tem enotnega notranjega trga, ter je tudi polnopravna članica schengenskega območja in Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), lahko v skladu s trenutnim sporazumom z EU ohranja nekatere omejitve na področju tujega lastništva v ribiškem sektorju.
Po besedah Kristjanssona bi morebitno članstvo v EU te omejitve postavilo pod vprašaj.
V vasici Grundarfjörður na drugi strani dobro živijo tudi od turizma. Po poročanju portala vasico namreč letno obišče več kot 80 križark, kar pomeni na stotine turistov. »Naučili smo se, kako s tem zaslužiti,« je z nasmeškom dejal Kristjansson, a v isti sapi dodal, da Evropejcem s kontinenta ni toliko mar za vasico kot njim, domačinom. »To je eden od številnih razlogov, da sem proti EU.« Dejal je še, da je glavno seveda to, da njegovo podjetje ne potone in da mu gre dobro, a da »moramo misliti tudi na kraj, ker smo njegov tako velik del.«
Ključne niso bile le ribe, bilo je tudi veliko laži
Kot je po objavi rezultatov za Politico pojasnil Maximilian Conrad, politolog in strokovnjak za EU z Univerze na Islandiji v Reykjaviku, so nasprotniki »referendum prodali, kot da že gre za samo članstvo v EU in ne samo za nadaljevanje pogajanj.« Dejal je še, da je bilo veliko slišati tudi o tem, da bodo morali mladi Islandci služiti v Evropski vojski, ki sploh ne obstaja, in da bo imelo članstvo katastrofalne posledice.
»Sam obseg nerazumevanja ali informacij, ki preprosto ne držijo, je ogromen,« je poudaril Conrad, ki je dogajanje primerjal s tistim pred britanskim brexitom. Conrad obenem ni izključil možnosti, da so se vse skupaj vmešale kakšne tuje sile, a je priznal, da za kaj takega trenutno ni konkretnih dokazov. Politico sicer poroča, da na Islandiji organizatorjem kampanj v skladu z islandsko zakonodajo ni treba razkriti svojih donatorjev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
