V Bruslju v dodatno rahljanje zakonodaje o emisijah avtomobilov
V postopku sprejemanja zakonodaje v Evropskem parlamentu in Svetu EU obeta še dodatno rahljanje pravil glede izpustov ogljikovega dioksida v avtomobilskem sektorju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropska komisija je decembra lani predlagala odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU, predvideno za leto 2035. Trenutno veljavna uredba EU, sprejeta leta 2023 v okviru t. i. evropskega zelenega dogovora, določa cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije do leta 2035 glede na leto 2021. To bi pomenilo, da od začetka leta 2035 v Uniji ne bi bilo mogoče več prodajati novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem.
Vendar pa je Evropska komisija decembra lani v odziv na težave evropskega avtomobilskega sektorja predlagala, da bi cilj zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida iz izpušnih cevi znižali na 90 odstotkov. Preostalih deset odstotkov bi morali proizvajalci od leta 2035 dalje kompenzirati z uporabo nizkoogljičnega jekla ali prek trajnostnih obnovljivih goriv.
Glede na predlog Komisije bi bila tako v EU še naprej dovoljena prodaja vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, priključnih hibridnih vozil in hibridnih različic vozil z razširjenim dosegom. V Bruslju so zatrdili, da EU s tem svojih podnebnih ciljev ne spreminja, ampak da se spreminja le način izračuna.
Dodatno rahljanje
Predlog sprememb uredbe zdaj obravnavata Evropski parlament in Svet EU, pri čemer pa se glede na razvoj dogodkov v zadnjih tednih obeta še dodatno rahljanje pravil.
Sredinske politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev (Renew) so namreč sredi tedna v parlamentu dosegle dogovor, v skladu s katerim bi cilj zmanjšanja emisij za avtomobile znižali na 87,5 odstotka, dodatnih 7,5 odstotka pa bi proizvajalci kompenzirali z uporabo nizkoogljičnega jekla. Skupaj bi torej emisije iz avtomobilskega sektorja znižali za 95 odstotkov.
Ta dogovor sta v četrtek podprla odbora, pristojna za transport (Tran) in za industrijo (Itre). Poročilo je v odboru Itre pripravil slovenski evroposlanec Matej Tonin (EPP/NSi), ki je glasovanje označil za prvi pomemben korak k odpravi prepovedi prodaje motorjev z notranjim zgorevanjem po letu 2035, so sporočili iz poslančeve pisarne.
»Ljudem smo obljubili, da bomo odpravili prepoved prodaje bencinarjev in dizlov po 2035. In danes smo v tej smeri naredili prvi korak. Ljudje so tisti, ki se odločajo, katero vozilo želijo kupiti - električno, bencinsko ali dizelsko. Prihodnosti avtomobilske industrije ne more določati zgolj ena tehnologija,« je povedal Tonin.
Kaj sledi
Matični odbor, pristojen za okolje (Envi), bo o osnutku izhodišča Evropskega parlamenta za pogajanja s Svetom EU po navedbah EPP predvidoma glasoval 4. novembra, predvidoma decembra pa bo sledilo še glasovanje na plenarnem zasedanju.
Svet, v katerem so zastopane države članice, tudi še pripravlja svoje izhodišče za pogajanja. Pri tem bo sicer po pričakovanjih v veliki meri sledil nemško-francoskemu dogovoru iz preteklega tedna, ki cilj zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida določa pri 90 odstotkih, medtem ko proizvajalcem preostalih 10 odstotkov sploh ne bi bilo treba kompenzirati, kot je predvidel predlog Bruslja.
Tako je mogoče pričakovati, da bosta so zakonodajalca potrdila odpravo prepovedi prodaje vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU po letu 2035. Kakšna bo končna različica prenovljene zakonodaje o zmanjšanju izpustov v avtomobilskem sektorju, pa bo znano po koncu pogajanj med njima.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
