Evropska unija bi lahko dobila bogato novo članico
Na Islandiji danes poteka referendum o tem, ali naj država ponovno začne pogajanja o članstvu v Evropski uniji. Prvi podatki kažejo na visoko volilno udeležbo, javnomnenjske raziskave pa napovedujejo tesen izid.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V islandski prestolnici Reykjavik je bila do poldneva udeležba višja kot ob enakem času na parlamentarnih volitvah leta 2024. V volilnem okraju Reykjavík North je do poldneva glasovalo 13,7 odstotka volivcev, medtem ko jih je bilo na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma ob istem času nekaj več kot deset odstotkov, navaja Euronews.
V južnem delu Reykjavika je bila udeležba nekaj več kot 14-odstotna, v primerjavi z nekaj več kot 11 odstotki na parlamentarnih volitvah leta 2024. Islandska javna radiotelevizija RÚV je medtem poročala, da je predčasno glasovalo več kot 20 odstotkov volivcev.
Rezultati v nedeljo
Po zadnji javnomnenjski raziskavi, objavljeni v petek, bi za nadaljevanje poti proti EU glasovalo 50,4 odstotka volivcev, proti pa 49,6 odstotka.
Volišča se bodo zaprla ob 22. uri po lokalnem času oziroma opolnoči po srednjeevropskem. Vzporednega glasovanja ne bo, tako da bodo izidi znani v nedeljo. Če bo večina volivcev za obnovitev pogajanj, bodo morali Islandci na volišča še enkrat, in sicer na referendum o vstopu v unijo.
Islandija je članstvo v EU že poskušala doseči
Islandija, ki ima nekaj manj kot 400.000 prebivalcev, je za članstvo v EU zaprosila po finančni krizi leta 2009, ki je močno prizadela njeno gospodarstvo. Pogajanja so bila leta 2013 prekinjena, potem ko je oblast prevzela evroskeptična vlada.
Eno ključnih vprašanj v morebitnih novih pogajanjih bi bil ribolov. Ribištvo je eden od temeljev islandskega gospodarstva, Reykjavik pa želi ohraniti izključni nadzor nad svojimi ribolovnimi območji. Ribiška politika je v EU v pristojnosti Bruslja, a so tam pred referendumom izrazili pripravljenost na iskanje »kreativnih rešitev« za Islandijo.
Vprašanje varnosti
Na odločanje Islandcev vplivajo tudi spremenjene varnostne razmere v Evropi. Vojna v Ukrajini je zamajala dosedanje varnostne doktrine, dodatno negotovost pa so povzročile tudi izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad sosednjo Grenlandijo. Trump je Islandijo in Grenlandijo v preteklosti sicer tudi večkrat zamenjal.
Islandija ima strateško lego v subarktičnem območju, vendar nima lastne vojske. Pri obrambi se zanaša na Nato in na dvostranski obrambni sporazum z ZDA iz leta 1951.
Izid referenduma bodo pozorno spremljali tudi v Bruslju. Islandija bi bila namreč bogata država, ki bi v primeru članstva verjetno postala neto plačnica v evropski proračun – takšne članice pa EU ni dobila že od leta 1995, še navaja Euronews.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
