Po solzah pred kamerami Moharič razkril, kaj ga v Sloveniji najbolj boli
Po odločitvi, ki je odmevala v slovenski politiki, se je oglasil še enkrat. Tokrat je razkril, kaj ga je najbolj prizadelo in kateri odzivi so ga znova ganili.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Funkciji sem se odpovedal, svojim vrednotam pa ne,« je Slavko Moharič zapisal v čustveni izpovedi na Facebooku, v kateri se je vrnil k svojemu odmevnemu nastopu pred novinarji. Šestdesetletnik, ki je zavrnil možnost prevzema poslanskega mandata Resnice, je pojasnil, kaj so pomenile njegove solze, se zahvalil za številna sporočila podpore in poudaril, da svoje odločitve ne obžaluje.
Slavko Moharič, ki je po odstopu poslanca Borisa Mijića zavrnil možnost, da bi sedel v poslanske klopi, se je danes znova oglasil na Facebooku. V obsežnem in osebno obarvanem zapisu je pojasnil, zakaj so ga ob napovedi svoje odločitve pred dnevi premagala čustva, ter spregovoril o razočaranju nad slovensko politiko, stiskah ljudi in svojih vrednotah.
Svojo objavo je naslovil z besedami: »Ko pri šestdesetih zajokaš, ker ti ni vseeno ...«
Že na začetku je pojasnil, da njegove solze niso bile povezane z obžalovanjem zaradi zavrnjene poslanske funkcije. »Niso bile posledica strahu, osebnega poraza ali obžalovanja zaradi funkcije, ki sem jo zavrnil. Bile so solze razočaranja. Razočaranja nad tem, kam smo kot družba prišli in kako deluje slovenska politika,« je zapisal.
»Boli me, ko mladi ne vedo, ali bodo lahko ustvarili svoj dom in družino«
Moharič je v izpovedi poudaril, da je velik del svojega življenja namenil prizadevanjem za človekove pravice, pravice otrok in mladih ter dostojanstvo vsakega človeka. Kot je zapisal, ga še vedno prizadenejo stiske ljudi, ki kljub poštenemu delu težko dostojno živijo.
Posebej je izpostavil negotovost mladih, položaj starejših in prihodnost otrok.
»Nikoli mi ni bilo vseeno za ljudi. Za njihove stiske, krivice, negotovost in prihodnost,« je poudaril.
Nadaljeval je z besedami: »Boli me, ko mladi ne vedo, ali bodo lahko ustvarili svoj dom in družino. Ko starejši po desetletjih dela živijo v negotovosti. Ko se o otrocih in njihovi prihodnosti veliko govori, premalo pa naredi.«
Po njegovem mnenju je ena od težav tudi razkorak med političnimi obljubami in dejanskimi spremembami. »Boli me, ko politične obljube ostajajo samo besede, ljudje pa čakajo na spremembe, ki jih nikoli ne dočakajo,« je zapisal.
Ob tem se je dotaknil tudi lastnega značaja in priznal, da morda v politiki še vedno preveč verjame v drugačen način delovanja. »Morda sem preveč čustven. Morda preveč neposreden. Morda še vedno preveč verjamem, da bi morala politika služiti ljudem in ne obratno.«
»Poslanska funkcija je lahko čast. Toda še večja odgovornost je ostati zvest samemu sebi.«
Spomnimo, Moharič je ob zavrnitvi poslanskega mandata pojasnil, da v trenutnih razmerah v državnem zboru ne vidi možnosti za konstruktivno delo. Zato se je odločil, da bo čas raje namenil lokalnemu okolju. V občini Trnovska vas namreč kandidira za župana, ob tem pa ostaja aktiven tudi v svojem podjetju.
Že ob prvi javni izjavi je zatrdil, da nanj pri odločitvi ni nihče pritiskal. V današnji objavi je znova poudaril, da odločitev ni bila lahka, vendar jo je sprejel po temeljitem premisleku.
»Moja odločitev, da ne sprejmem poslanskega mandata, ni bila lahka. Toda sprejel sem jo po tehtnem premisleku in v skladu s tem, kar čutim in v kar verjamem,« je zapisal.
Nato je izpostavil misel, ki je osrednje sporočilo njegove izpovedi: »Poslanska funkcija je lahko čast. Toda še večja odgovornost je ostati zvest samemu sebi.«
Moharič se je odzval tudi na morebitne kritike svojega čustvenega nastopa. Kot je zapisal, so nekateri njegove solze razumeli, drugi pa so jih morda obsojali ali se jim celo posmehovali. Sam meni, da čustva niso znak šibkosti. »Ali je res šibkost, če človeka prizadenejo krivice? Ali se mora moški pri šestdesetih sramovati solz, ker mu ni vseeno za ljudi in prihodnost države?« se je vprašal.
In dodal: »Veliko bolj bi me skrbelo, če me stiske ljudi ne bi več ganile. Če bi ob krivicah molčal. Če bi izgubil sočutje in vero, da je mogoče ustvariti boljšo družbo.«
Po odločitvi prejel številna sporočila: »Si pa človek«
V nadaljevanju objave je Moharič razkril, da je po svojem nastopu prejel številna sporočila podpore. Nekatera so se ga, kot je zapisal, še posebej dotaknila.
Med besedami, ki jih je izpostavil, so bile: »Si pa človek«, »Pokazal si, da imaš hrbtenico« in »Vsaka čast, ostal si pokončen«.
Odzivi so mu po lastnih besedah pokazali, da so nekateri v njegovi odločitvi prepoznali zvestobo lastni vesti.
»Ob prebiranju teh sporočil sem začutil, da so ljudje v moji odločitvi prepoznali tudi nekaj, kar je meni osebno zelo pomembno: zvestobo lastni vesti,« je zapisal. Ob tem je poudaril, da mu ne gre za pohvale ali priznanja, temveč za razumevanje razlogov, zaradi katerih se je odločil tako, kot se je. »Ne zato, ker bi potreboval pohvale ali priznanja. Temveč zato, ker sem v teh sporočilih začutil nekaj, kar mi pomeni veliko več od katerekoli funkcije – človeško razumevanje, spoštovanje in iskrenost,« je pojasnil.
Zahvalil se je vsem, ki so mu v zadnjih dneh namenili besede podpore, pa tudi tistim, ki so mu zaupali skozi leta njegovega delovanja.
»Če bi moral še enkrat stati pred kamerami, bi svojo odločitev ponovno sprejel«
Moharič je v zaključku zapisa še enkrat jasno povedal, da svoje odločitve ne obžaluje. Tudi če bi se znašel v enakem položaju, bi ravnal enako, četudi bi ga znova premagala čustva. »In če bi moral še enkrat stati pred kamerami in povedati isto, bi svojo odločitev ponovno sprejel. Morda bi me ponovno premagala čustva,« je zapisal.
Nato je sledil še eden ključnih poudarkov njegove izpovedi: »Toda svojih solz ne bi zamenjal za politično funkcijo, če bi bila cena zanjo izguba zvestobe samemu sebi.«
Po šestih desetletjih življenja si, kot pravi, ne želi več dokazovati svoje moči, temveč predvsem ostati zvest temu, v kar verjame. »Želim si samo, da bi lahko nekega dne pogledal nazaj in si rekel, da sem kljub vsemu ostal zvest svoji vesti,« je poudaril.
Svojo izpoved je sklenil z besedami, ki povzemajo sporočilo celotnega zapisa: »ker ni sramota zajokati, ko ti ni vseeno. sramota bi bila, če ti ne bi bilo več mar.«
Resnica po treh zavrnitvah še išče nadomestnega poslanca
Medtem v Resnici še vedno iščejo nadomestnega poslanca po odstopu Borisa Mijića. Mandat so doslej zavrnili že trije kandidati: Slavko Moharič, Mirko Radujković in Marjana Matjašič. V stranki so po tretji zavrnitvi sporočili, da bodo javnost o tem, kdo bo zasedel izpraznjeno poslansko mesto in kdaj, obvestili po uradnem podpisu dokumentov, do takrat pa dodatnih izjav ne bodo dajali. Naslednja na seznamu je Anita Bratinščak Hanželič, ki jo mora o možnosti prevzema mandata najprej obvestiti Državna volilna komisija, ko bo prejela uradno odpoved Marjane Matjašič.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.