Padla francoska vlada, trese se drugo največje gospodarstvo v EU
S pričakovanim padcem francoske vlade, ki ji je manj kot leto dni predsedoval Francoisa Bayrou, se v drugem največjem gospodarstvu v Evropski uniji in evroobmočju začenja nova politična kriza.
Francoski parlament v ponedeljek zvečer pričakovano ni izglasoval zaupnice vladi premierja Francoisa Bayrouja, ki je ne podpirata niti skrajna desnica niti levica. Zaupnico vladi Bayrouja je podprlo le 194 poslancev, 364 poslancev pa je vladi izkazalo nezaupnico. Še 25 poslancev se je glasovanja vzdržalo.
Bayrou tako podobno kot prejšnji premier Michel Barnier pred njim skozi parlamentarno sito ni uspel spraviti nepriljubljenega predloga proračuna, s katerim želijo francoska vlada in francoski premier Emmanuel Macron oklestiti visok javnofinančni primanjkljaj v državi.
Macron bo imenoval novega premierja
74-letni politični veteran Bayrou, ki je zaupnico vezal na sprejetje proračuna, se s položaja poslavlja po zgolj devetih mesecih. V Franciji, ki ima po zadnjih parlamentarnih volitvah parlament razdeljen na tri večje politične bloke, zaradi česar je odločanje o najbolj perečih temah zelo oteženo, so se v manj kot dveh letih zamenjali še štirje premierji. Ko so Bayrouju zaradi predloga proračuna podporo javno odrekli tako na levici kot skrajni desnici, je bil padec vlade skoraj neizbežen.
Naslednji koraki so v rokah Macrona, ki mora zdaj odločiti, ali nastaviti novega premierja z upanjem, da bi njemu uspelo skozi parlament spraviti proračun, razpisati nove volitve, da bi se v parlamentu formirala jasna večina, ali pa odstopiti s predsedniškega položaja. Slednjo možnost je Macron že večkrat zavrnil. Strokovnjaki ocenjujejo, da utegne francoski predsednik znova poskusiti z novim premierjem, a bo le s težavo našel kompromisnega kandidata, s čimer tvega ponovitev zgodbe, ki se ponavlja že dve leti.
Iz Elizejske palače so malo po glasovanju že sporočili, da bo Macron v naslednjih nekaj dneh imenoval novega premierja.
Ob napovedanem imenovanju novega premierja se po poročanju STA že pojavljajo ugibanja o tem, kdo bi lahko prevzel položaj. Omenja se več imen, med katerimi so trenutni ministri za obrambo Sebastien Lecornu, za pravosodje Gerald Darmanin in za gospodarstvo Eric Lombard. Macron bi lahko skušal tudi pomiriti strasti in imenovati kandidata, ki bi bil sprejemljiv za leve stranke. Oblikovanje stabilne široke koalicije je v trenutnih razmerah sicer po ocenah analitikov malo verjetno.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
