Profimedia

Evropska unija je po več kot treh desetletjih zakonodajnih prizadevanj klavrno spodletela pri zaščiti svojih sladkovodnih in morskih virov pred onesnaženjem iz kmetijstva, razkriva preiskava portala Politico.

Kljub sprejeti zakonodaji in jasno določenim okoljskim ciljem so evropske reke, jezera in obalne vode še vedno v veliki meri preobremenjene z nitrati – predvsem zaradi gnojevke in umetnih gnojil.

Leta 1991 sprejeta Nitratna direktiva državam članicam nalaga, da prepoznajo najbolj ogrožena območja in uvedejo ukrepe za zmanjšanje vnosa gnojil v okolje. A praksa je drugačna in kaže, da so se številne države izognile dosledni implementaciji. Nadzor nad onesnaževanjem je pogosto pomanjkljiv, kršitelji pa le redko odgovarjajo za povzročeno škodo.

Znanstveniki opozarjajo, da prekomerno onesnaženje vodi v tako imenovano evtrofikacijo – proces, pri katerem se zaradi presežka hranil v vodi razraščajo alge, kar zmanjšuje količino kisika in povzroča množične pogine vodnih organizmov. Baltsko morje je zaradi tega med najbolj prizadetimi območji v Evropi.

Politični in lobistični pritiski pa dodatno zavirajo napredek. Kmetijski sektor ima v številnih državah članicah velik vpliv, kar vodi v popuščanje pri okoljskih standardih. Kljub pozivom znanstvenikov in okoljskih organizacij EU ni uspela vzpostaviti učinkovitega sistema sankcioniranja, zaradi česar onesnaževanje ostaja sistemski problem.