Arktična straža: Rutte razkriva ambiciozen načrt, Rusija se je že odzvala
Arktika postaja vroča točka, v središču svetovne varnosti. Nato namreč pripravlja novo strategijo. Kakšno?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Območje Arktike postaja vse pomembnejše za kolektivno varnost zveze Nato, je na današnji novinarski konferenci v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte in spomnil, da je Nato v luči okrepljene ruske vojaške aktivnosti in zanimanja Kitajske danes sprožil novo misijo na območju Arktike, imenovano Arktična straža.
"Arktična straža izkorišča moč zavezništva, saj združuje dejavnosti Nata in zaveznikov na skrajnem severu v enoten globalni operativni pristop k regiji. (...) Z nadaljnjim usklajevanjem v okviru Nata bomo (...) oblikovali bolj usklajen okvir potencialnih izzivov na Arktiki, da bomo lahko hitro in učinkovito odpravili naše morebitne pomanjkljivosti," je povedal Rutte. Dodal je, da bo misija okrepila varnost na območju Arktike, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Misija Arktična straža vključuje sodelovanje več držav članic, med njimi Velike Britanije, Danske, Nemčije in Norveške, in združuje različne nacionalne vaje. Gre za koordinacijo obstoječih dejavnosti, ne pa za stalno povečanje vojaške prisotnosti v regiji.
Sprožitev misije sledi tudi pogovorom med Ruttejem in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer sta poudarila, da mora Nato prevzeti večjo vlogo pri zagotavljanju varnosti Arktike.
Rusija se je že odzvala
Medtem je Rusija po poročanju portala Reuters že izrazila zaskrbljenost, da bi povečana vojaška dejavnost zveze Nato v regiji lahko vodila v napetosti, medtem ko zaveznice poudarjajo, da je cilj misije predvsem okrepitev pripravljenosti in varnosti v severnih morjih.
Zveza Nato je danes začela novo vojaško misijo na območju Arktike, imenovano Arktična straža, s ciljem okrepiti kolektivno varnost v regiji, ki postaja strateško vse bolj pomembna. Misija združuje že obstoječe vojaške vaje in dejavnosti članic pod skupno koordinacijo, kar naj bi izboljšalo pripravljenost in sodelovanje zavezništva.
Poudarek na inovacijah in tehnologiji
Generalni sekretar Nata je na novinarski konferenci prav tako predstavil osrednje tematike četrtkovega zasedanja obrambnih ministrov članic zavezništva.
Ministri bodo v Bruslju razpravljali zlasti o tem, kako zaveznice načrtujejo nadaljnje višanje izdatkov za obrambo, da bi dosegle cilje, določene na vrhu Nata junija lani v Haagu. Tedaj so se namreč članice zavezništva dogovorile, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišale na pet odstotkov BDP.
Rutte je prepričan, da bi države morale krepiti naložbe v obrambo, povečati proizvodnjo in razvijati nove tehnologije, kar bi prispevalo k zagotavljanju kolektivne varnosti.
Dialog s Putinom: Možnost za konec vojne
"Jutri bomo razpravljali tudi o naši nadaljnji podpori Ukrajini. Ruski predsednik (Vladimir) Putin skuša zlomiti ukrajinsko ljudstvo v upanju, da bo to oslabilo njihovo odločnost. Toda ukrajinsko ljudstvo je pokazalo, da se ne bo pustilo zlomiti," je povedal Rutte. Pri tem je opozoril, da Ukrajina sama ne more vzdrževati odpora proti Rusiji ali zagotoviti trajnega in pravičnega miru. Dodal je tudi, da bodo zaveznice še naprej podpirale Ukrajino v boju proti ruski agresiji.
Na novinarsko vprašanje o morebitni obnovitvi dialoga s Putinom na evropski ravni, kar je nedavno predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron, pa je Rutte dejal, da podpira vse pobude, ki bodo privedle do konca vojne.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.