Profimedia

Albanski turizem je danes razpet med dve resničnosti. Po eni strani gre za zgodbo o neverjetnem uspehu, o državi, ki je v nekaj letih postala ena najbolj obiskanih in opevanih destinacij Evrope. Po drugi strani pa se za hitrim razvojem skrivajo okoljski pritiski, socialne napetosti in nevarnosti, povezane z nenadzorovano rastjo. Občutki lokalnih prebivalcev, ki se sprašujejo, kaj so ob vsem tem izgubili, tako ostajajo pomemben del zgodbe.

Nekdaj skriti dragulj je postal globalno priznan cilj. Albanija je v letu 2024 gostila več kot 11,7 milijona turistov, kar je po pisanju Politica približno 15 odstotkov več kot leto prej. Nekateri analitiki napovedujejo, da bi se lahko do konca letošnjega leta število povzpelo celo do 15 milijonov obiskovalcev. Država se uvršča med pet najhitreje rastočih turističnih destinacij na svetu, Svetovna turistična organizacija pa beleži kar 80-odstotni porast mednarodnih prihodov.

Razcvet in razvoj, a tudi okoljski pritiski

Hiter razcvet, ki je poseben zagon dobil v času covida oziroma takoj po pandemiji, je prinesel številne infrastrukturne projekte. Med največjimi naložbami so novo letališče v Vlori, okrepljene letalske povezave ter gradnja luksuznih resortov, med kakršne recimo sodi projekt Green Coast, vreden milijardo evrov. Gre za eno najsodobnejših sredozemskih destinacij, ki ponuja izbor opremljenih vil in apartmajev, razkošne hotele, trgovine, restavracije, bare in tako dalje.

Profimedia

Toda prav ti razvojni koraki sprožajo burne razprave. Okoljevarstveniki opozarjajo na ogroženost občutljivih območij, kot so obalni biotopi in delta reke Vjose, domačini pa protestirajo proti omejenemu dostopu do vode in uničevanju krajine. Primer vasi Tragjas, kjer so prebivalci vstali proti investitorjem, simbolizira napetost med lokalnimi skupnostmi in velikimi kapitalskimi projekti.

Raznolika ponudba

Kljub notranjim sporom Albanija za mnoge popotnike, med katerimi velika večina zanje seveda ne ve,ostaja prava turistična senzacija. Še vedno velja za eno cenovno najbolj ugodnih destinacij na Mediteranu, pogosto jo opisujejo kot Maldivi Evrope. Poleg peščenih plaž ponuja gorske poti, kulturno dediščino in pristne vasi. Raznolikost je eden ključnih razlogov, da Albanija privablja vedno širši krog obiskovalcev, od mladih popotnikov do družin in luksuznih gostov.

Profimedia

Temne plati nagle rasti

Tako nagla rast pa prinaša tudi probleme. Obmorska središča so poleti močno preobremenjena, s prometnimi zamaški, pomanjkanjem infrastrukture in težavami s pitno vodo. Poleg tega mednarodni viri opozarjajo na možnost, da turistične naložbe služijo kot kanal za pranje denarja in da ima albanska mafija še vedno vpliv na ta sektor.