Tako slovenski nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko kot italijanski nadzor na slovenski meji naj bi bila začasne narave, a vprašanje, kako dolgo bo trajala ta "začasnost", ostaja odprto.

· Slovenija

Občina popravila vse poškodbe na javnih objektih, čeprav pomoč države za to ni zadoščala.

Zaradi podrtih dreves in morebitnih dodatnih nevarnosti so do nadaljnjega zaprti prelazi Vršič, Korensko sedlo in Jezersko.

Združenje gluhoslepih Slovenije Dlan bo ob evropskem dnevu gluhoslepih, ki bo v nedeljo, danes odprlo obnovljene prostore v Ljubljani. Na dogodku bodo praznovali tudi 18-letnico delovanja, slavnostni govornik bo predsednik vlade Robert Golob.

· Slovenija

    Odpravljanje posledic avgustovskih poplav je močno povezano z deli na vodotokih. Do minulega torka je bilo delo v sklopu izrednih ukrepov na vodotokih zaključeno na 466 deloviščih in na približno 330 kilometrih vodotokov.  Ekipe so trenutno prisotne na 206 deloviščih. Na terenu je približno tisoč delovnih strojev s strojniki in 500 dodatnih delavcev, skupno torej 1.500 ljudi.  

Na slavje 140. obletnice ene naših najstarejših podružničnih šol, v Ledinah na istoimenski planoti, se je zgrnilo na stotine ljudi. Čeprav je minilo že skoraj sto let, odkar je šola štela več kot sto učencev, je za sedanjih 32 in redko poseljeno planoto neprecenljiva.

· Slovenija

Mnenja o predlogu in ne nazadnje odločitvi o združitvi treh ptujskih zavodov v enega so deljena. Pred pripravo gradiva za mestni svet se je vodstvo ptujske občine s pomočjo ankete lotilo preverjanja mnenja občanov, izdelana pa je bila tudi študija. Oboje skupaj je občino stalo več kot 14.000 evrov.

· Slovenija

Gostili so učence iz avstrijske šole Musikmittelschule Eibiswald.

· Slovenija

V celoti jo nameravajo prenoviti do leta 2025

· Slovenija

Svetniki občine Dornava so se minuli četrtek sestali na redni seji. Posebej vroče razprave ni bilo, obravnavano vsebino so potrdili soglasno.

· Slovenija

Na postaji se radi zbirajo in poklepetajo

· Slovenija

Haloze so v pol stoletja doživele pravi eksodus. Ljudje so deželo tisočerih gričev zapuščali v iskanju boljših možnosti za življenje oz. preživetje. V zadnjih letih je razvoj Haloz viden, otipljiv. Asfaltna cesta, sicer ožja kot drugje, vodi do večine bivanjskih naslovov, prav tako pitna voda priteče iz pipe, otroško varstvo je zagotovljeno, enako avtobusni prevozi za šoloobvezne otroke. Pa vendar izreden preskok v kakovosti življenja v Halozah še ni uspel obrniti krivulje števila prebivalcev navzgor, vsaj ne v manjših izmed sedmerice haloških občin. Na državni ravni pa kljub drugačnim sporočilom za javnost posebne podpore Halozam ni zaznati.