Jure Klobčar / MPA

Člani Levice v aktualni vladi - ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec ter minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac - so podali pogled na delo Levice v aktualnem vladnem mandatu in predstavili, na katerih vsebinah bo stranka do konca mandata vztrajala.

Vrečko: Ljudje živijo dostojanstveno

Vrečko je poudarila, da je Levica v vladi vzela tiste resorje, za katere je mislila, da v njih lahko naredijo največ. "Nismo se ustrašili najzahtevnejših resorjev. Predlagali in sprejeli smo mnogo ukrepov, zaradi katerih se danes v Sloveniji živi bolje, delo ima večjo vrednost in ljudje živijo dostojanstveno ter so cenjeni," je povedala ministrica za kulturo.

V njenem resorju je bila, kot je dejala, ena glavnih zavez, da bodo preprečili orbanizacijo medijev, kar je počela prejšnja vlada. "Spremenili smo medijsko zakonodajo, dofinancirali RTV in umaknili politiko iz njenega upravljanja, sprejeli zakon o medijih, ki krepi uredništva in novinarje, naslavlja umetno inteligenco in je v koraku s časom ter v trendih z evropsko zakonodajo. Čaka nas še zakon o STA, spet smo dali vrednost delu v kulturi," je naštevala Vrečko.

Oblast desne vlade pomeni višje položnice

Minister za solidarno prihodnost Maljevac je dejal, da je bila leta 2023 sprejet zakon, ki dolgotrajno oskrbo postavlja kot javno storitev in ne kot tržno. Kot je dejal, je bil eden njegovih glavnih namenov finančna razbremenitev tako svojcev kot stanovalcev v domovih za starejše. "Med mandatom smo sledili krepitvi javne mreže in ne privatizaciji, saj verjamemo, da le tako lahko poskrbimo za vse."

Dodal je, da je v sistem dolgotrajne oskrbe vključenih 30.000 ljudi, od tega 20.000 stanovalcev v domovih in da se samo 1 % oskrbovancev ni odločil vstopiti v sistem. Kot je še povedal, sta bili od leta 2022 do danes v domovih za starejše dodani ali prenovljeni 302 postelji.

"Skrbi me, če bi oblast prevzela desna vlada. Kot so napovedali prejšnji teden, bi ukinili prispevek in dolgotrajno oskrbo, da se bo uničilo, kar smo postavili javnega, in ponovno ali še bolj predalo trgu. To pomeni še večjo nedostopnost storitev in zagotovo še višje položnice," je dejal Maljevac.

Jure Klobčar / MPA

Pristrigli smo krila Airbnb-ju

Dotaknil se je tudi stanovanjske politike in izpostavil, da so izpolnili eno temeljnih obljub, da bodo zagnali javno stanovanjsko politiko, ki je država vse od osamosvojitve ni imela. "Od finančnih drobtinic smo prišli do milijarde evrov za javno stanovanjsko gradnjo. Prvič po desetletjih država sistemsko gradi javna namenska stanovanja po celi Sloveniji. Pristrigli smo krila Airbnb-ju, ki je bil eden od glavnih krivcev za pomanjkanje stanovanj v Ljubljani in Istri ter na Obali," je povedal minister za solidarno prihodnost.

Nemogoče je mogoče

Kot zadnji je besedo imel Mesec. "Pri Levici nikoli niste slišali besede preživetje, ker to ni naš način razmišljanja. V politiki nismo zato, da bi preživeli, ampak, da se sprašujemo, kaj bomo pustili za seboj. Nikoli se nismo bali prevzeti tveganj in nalog, ki so se drugim strankam zdele nemogoče. Dokazali smo, da smo iz nemogočega sposobni delati mogoče in iz nezanesljivega zanesljivo," je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve, ki je v zadnjem času posebej izpostavljen zaradi predloga o dvigu minimalne plače na 1000 evrov, kar je sprožilo številne polemike.

Kot je dejal, je odgovor na polemiko, ali si lahko to privoščimo in ali gospodarstvo to lahko prenese, zelo jasen. "V Levici se z minimalno plačo ukvarjamo od leta 2018 naprej, ko smo zakon o minimalni plači, ki je danes v veljavi, predstavili kot pogoj za podporo Marjanu Šarcu za mandatarja. Zakon je bil sprejet, s tem zakonom se je minimalna plača po letu 2019 začela povečevati," je povedal in predstavil nekaj statističnih podatkov.

Prejemki realno višji za šestino

Kot je dejal, od leta 2012 do 2018 zaradi inflacije rasti plač praktično ni bilo oziroma je bila minimalna. Od leta 2019 naprej je bila rast minimalne in povprečne plače po njegovih besedah nominalno več kot 40 %: minimalna plača je zrasla za 44 %, povprečna pa 42 %. Realna rast v zadnjih šestih letih je bila pri minimalni plači 15,9 %, povprečna pa za 14,9 %. "Upam si reči, da je zaradi politike Levice, ustvarjanja pritiska na plače, vsak od nas bogatejši za približno eno šestino, za kolikor so se realno povišali prejemki v primerjavi s prej," je dejal Mesec.

Jure Klobčar / MPA

Na Finskem delajo to, kar bi počela desna vlada pri nas

Kot primer uspešnosti Levice oziroma te vlade je naredil primerjavo s Finsko. Tam so, kot je dejal, leta 2023 izvolili desno vlado, ki "dela to, kar bi delala naša desna vlada. Uničuje tisto, kar je postavila prejšnja vlada."

Po njegovih besedah ekonomski rezultati slovenske in finske vlade v zadnjih treh letih kažejo različno uspešnost. Povedal je, da je Slovenija beležila gospodarsko rast, Finska je bila na drugi strani večino časa na ničli ali v recesiji. Slovenija je zmanjševala javni dolg, Finska ga je povečevala. Slovenija je primanjkljaj držala na 0,9 in 2,2 %, Finska ga ima letos 4,5 %. "Kar je najpomembnejše, je Slovenija celo to obdobje imela najvišjo zaposlenost v zgodovini države in eno najnižjih brezposelnosti, Finska pa je pred kratkim prehitela Španijo, ki je doslej imela najvišjo brezposelnost v Evropi. To je razlika med levosredinsko vlado pri nas in desno vlado na Finskem, ki jo vodijo ljudje podobnih prepričanj, kot jih imajo Janez Janša, Anže Logar in Jernej Vrtovec."

Rezultat našega dela se bo poznal na volitvah

Mesec je izpostavil dobro delo Levice v tej vladi. "Upam si reči, da smo najbolj uspešna stranka te koalicije." Kot je dejal, je Levica na prejšnjih volitvah dobila le 4,5-odstotno podporo, pa je kljub temu uspela izpeljati največje reformne projekte zadnjih 15 let v Sloveniji. "Levica je v tej vladi naredila najboljši rezultat, brez afer in to se bo poznalo na volitvah. Prepričan sem, da bo rezultat Levice in Vesne najboljši doslej."