Viseči parlament? Če bi bile volitve zdaj, v državni zbor kar sedem strank
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Če bi Slovenci včeraj šli na volišče, bi bil parlament povsem drugačen, kot je. Kaj kaže najnovejša raziskava javnega mnenja pred državnozborskimi volitvami?
Po najnovejši javnomnenjski raziskavi, ki jo je za RTV Slovenija opravila Mediana, bi bila sestava državnega zbora, če bi bile volitve včeraj, precej drugačna kot je aktualna. Parlamentarni prag bi prestopilo sedem strank, kar napoveduje razdrobljen parlament in zelo zahtevna koalicijska pogajanja.
SDS pred Svobodo, v parlament tudi nove politične sile
Največ poslanskih mandatov bi osvojila SDS z 29 poslanci, sledilo bi Gibanje Svoboda s 24 sedeži. Socialni demokrati bi imeli devet poslancev, Demokrati Anžeta Logarja sedem, prav toliko tudi skupna lista Levice in Vesne. V parlament bi se uvrstili še Nova Slovenija in Resni.ca, obe s po šestimi poslanci.
Po projekcijah RTV Slovenija bi se oblikoval t. i. viseči parlament – nobena politična stran namreč ne bi imela zagotovljene večine. Desnosredinske stranke bi skupaj zbrale 42 poslancev, levosredinske pa 40, zato bi lahko o sestavi prihodnje vlade odločala prav stranka Resni.ca.
Podpora strankam: vodilni ostajata SDS in Svoboda
V primerjavi z decembrsko anketo sta vodilni stranki nekoliko izgubili podporo, a razmerja ostajajo podobna. SDS podpira 20,6 odstotka vprašanih, Gibanje Svoboda 16,9 odstotka. Sledijo SD (6,4 %), Demokrati Anžeta Logarja (5,2 %) ter Levica in Vesna (5,2 %). NSi ima 4,6-odstotno podporo, Resni.ca pa 4,5 odstotka.
Pod parlamentarnim pragom ostajajo Pirati, Prerod Vladimirja Prebiliča in druge manjše stranke. Neodločenih je skoraj 17 odstotkov anketiranih, pet odstotkov pa jih ne bi volilo nobene od ponujenih strank.
Javnost kritična do prestopov poslancev
Januarja se je najbolj okrepila podpora Demokratom Anžeta Logarja ter listi Levica–Vesna. Po oceni direktorice Mediane Janje Božič Marolt so na rast podpore bolj vplivale napovedi o višji minimalni plači kot pa prestopi posameznih poslancev med strankami. "1000 evrov minimalne plače za vsakega posameznika ima bistveno večjo vlogo kot prestop Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD," pravi Božič Marolt.
Več kot 55 odstotkov vprašanih meni, da prestopi poslancev med mandatom niso dopustni, dopustne jih ocenjuje manj kot tretjina.
Priljubljenost politikov: na vrhu Pirc Musarjeva
Na lestvici priljubljenosti politikov ostaja na vrhu predsednica republike Nataša Pirc Musar, sledijo ji Matjaž Han, Urška Klakočar Zupančič, Marta Kos in Anže Logar. Na šestem mestu je Klemen Boštjančič z enakim rezultatom kot Jernej Vrtovec.
Zdravstvo daleč najpomembnejša tema
Vprašani so kot najpomembnejše politične teme izpostavili zdravstvo, gospodarstvo in stanovanjsko politiko, sledijo socialna politika ter vzgoja in izobraževanje. Med manj pomembnimi so mediji, umetna inteligenca in okolje.
Raziskavo je Mediana izvedla med 12. in 15. januarjem na vzorcu 712 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Naslednja meritev javnega mnenja bo po poročanju RTV Slovenija objavljena februarja.
