Jure Kljajić

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je od konca avgusta opazen zmeren, a jasen trend naraščanja. Med 55 in 88 potrjenih primerov tedensko so zabeležili v začetku septembra, do 18. septembra pa skupno že 205. Čeprav so številke nižje kot na začetku leta, epidemiologi opozarjajo, da povečano virusno breme v odpadnih vodah kaže na ponovno širše kroženje virusa.

Na NIJZ poudarjajo, da uradno zabeleženi primeri ne odražajo nujno dejanskega stanja, saj se veliko ljudi zaradi blagih simptomov sploh ne testira. Marsikdo bolezen preboli doma, brez zdravniškega potrdila in brez bolniškega staleža. Tako je mogoče, da je okužb precej več, kot jih kažejo statistike.

Trenutni potek bolezni: bolj prehlad kot pljučnica

Veliko ljudi se sprašuje, ali novi sev virusa prinaša hujši potek bolezni. Strokovnjaki mirijo, da so simptomi v večini primerov blagi in primerljivi s prehladom. »Predvsem kot neko prehladno obolenje – precej je nahoda, kratkotrajna vročina, glavobol. Prizadetosti spodnjih dihal pa je zelo malo,« je za Svet24 povedala infektologinja dr. Mateja Logar.

Podobno poudarjajo na NIJZ: pri mlajših, zdravih osebah bolezen večinoma poteka z nekajdnevno vročino, kašljem in bolečinami v mišicah. Zapleti so redkejši, a pri starejših in kroničnih bolnikih lahko bolezen še vedno povzroči resne težave, tudi pljučnice in poslabšanje osnovnih bolezni.

Sa. R.

Ranljive skupine ostajajo najbolj ogrožene

Čeprav bolezen večina preboli razmeroma hitro, pri ranljivih skupinah še vedno obstaja tveganje za hujši potek. Mednje sodijo dojenčki, starejši, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice. »Akutne virusne okužbe dihal najbolj ogrožajo ranljive. Zato je ključno, da se prav ti zaščitijo s preventivnimi ukrepi in cepljenjem,« opozarjajo na NIJZ.

Logarjeva dodaja, da je prav pri tej populaciji cepljenje še posebej pomembno: »Precepljenost starostnikov in oseb z dejavniki tveganja lahko prepreči precej hospitalizacij v zimskih mesecih.«

Virus v odpadnih vodah: jasen znak širjenja

Epidemiologi že več let poleg klasičnih metod spremljanja uporabljajo tudi analizo odpadnih voda. Ta daje vpogled v širše kroženje virusa v populaciji, saj zazna virusno breme, še preden ljudje poiščejo zdravniško pomoč. V Sloveniji so bile koncentracije virusa poleti razmeroma nizke, od konca avgusta pa se znova povečujejo. Trend je podoben kot pri drugih respiratornih okužbah – z začetkom šole in več druženja pride do sezonskega porasta.

Brezplačno cepljenje tudi letos jeseni

Tako kot pretekla leta bo jeseni potekalo brezplačno cepljenje proti gripi in covidu-19. Za sezono 2025/2026 je Slovenija naročila 170.000 odmerkov cepiva proti gripi in 211.680 odmerkov proti covidu-19. Cepivo proti covidu-19 je posodobljena različica, odobrena s strani Evropske agencije za zdravila in Evropske komisije.

Cepljenje je priporočeno predvsem osebam, starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom ter oskrbovancem domov za starejše in socialno-varstvenih zavodov. NIJZ poudarja, da je sočasno možno cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam, enako pa velja tudi za cepljenje proti gripi in covidu-19.

Nijz

Kako ravnati, ko zbolimo?

Ker se v jesensko-zimskem času hkrati pojavljajo različni virusi, od rinovirusov do gripe in covida-19, je pogosto težko ločiti, katero okužbo smo staknili. Simptomi se prekrivajo: vročina, kašelj, bolečine v žrelu in glavobol so značilni za večino okužb dihal.

Strokovnjaki svetujejo nekaj preprostih, a učinkovitih ukrepov: ob bolezni ostanimo doma, počivajmo, pijmo dovolj tekočine in se izogibajmo stikom z drugimi, še posebej z ranljivimi osebami. Če stikov ni mogoče povsem preprečiti, je priporočljiva uporaba zaščitne maske. Prostore pogosto prezračimo, dosledno upoštevajmo higieno rok in kašlja ter čistimo površine, ki jih pogosto uporabljamo.

Če se zdravstveno stanje poslabša, se je treba posvetovati z izbranim zdravnikom. Ob sumu na covid-19 se lahko samotestiramo, pri pozitivnem testu pa zdravnik presodi o nadaljnjih korakih in morebitnem bolniškem staležu.

Preventiva je najboljša obramba

NIJZ poudarja, da ostaja preventiva najmočnejše orožje proti respiratornim boleznim. Najbolj zanesljiva zaščita je cepljenje, poleg tega pa krepijo odpornost tudi zdrav življenjski slog, redno gibanje na svežem zraku in uravnotežena prehrana z dovolj sadja in zelenjave.

»Najbolj priporočljivo je, da naredimo vse, kar je v naši moči, da sploh ne zbolimo,« pravijo epidemiologi. Pomembno je tudi opuščanje kajenja, saj kajenje dodatno oslabi dihala in poveča tveganje za hujši potek okužb.

Preudarno, a brez panike

Čeprav številke kažejo na ponovno rast, infektologi opozarjajo, da trenutna situacija ne zahteva posebnih alarmov. »Nič posebnega se ne dogaja v populaciji, nekaj primerov je v bolnišnicah, ampak nič takšnega, da bi bilo vredno o tem zelo veliko govoriti,« je pojasnila dr. Logar. Po njenem mnenju bo pozimi pričakovano več okužb, kar pa je del običajnega sezonskega gibanja.

NIJZ k temu dodaja, da je pomembno, da ob simptomih ostanemo doma, skrbimo za higieno rok, prezračevanje prostorov in zaščito ranljivih. Preventiva ostaja najbolj učinkovito orodje za obvladovanje širjenja virusa.

Jesen v znamenju respiratornih bolezni

Slovenija tako kot druge evropske države vstopa v jesen s povečanjem respiratornih okužb. Covid-19 ni več povsem v ospredju, a še vedno pomembno vpliva na najbolj ogrožene. Kombinacija gripe, covida-19 in drugih virusov pomeni, da bodo zdravstvene ustanove v prihajajočih mesecih pod dodatnim pritiskom.

Strokovnjaki zato pozivajo k odgovornemu ravnanju – predvsem k cepljenju ranljivih skupin in upoštevanju osnovnih preventivnih ukrepov. Čeprav novega zapiranja javnega življenja ne pričakujemo, ostaja jasno: covid-19 ni izginil, le naučili smo se živeti z njim.