Profimedia

Cilj predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti je po navedbah vlade večja dostopnost do psihoterapije. Zakonski predlog psihoterapijo umešča med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence.

Dvojna vloga

Je svetovalec ministrice pomagal pisati zakon tudi zase?

Predlog zakona je vlada potrdila aprila. Obravnavala ga je po tem, ko je zadnji predlog, ki je bil lani poleti poslan v javno razpravo, naletel na ostre kritike, ministrstvo za zdravje pa je nanj prejelo več sto pripomb.

Kdo je proti?

Predlogu nasprotujejo predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov, ki menijo, da zakon vpeljuje tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni. Proti je tudi Zdravniška zbornica, pri kateri opozarjajo, da je predlog strokovno nesprejemljiv, saj v zdravstvo uvaja nov poklic psihoterapevta brez zadostne izobrazbe. V stanovski zdravniški organizaciji so še prepričani, da predlog ne zahteva dovolj kliničnih izkušenj in odgovornosti ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja bolnika.

Zdravstvena stroka opozarja

Nov poklic psihoterapevta brez zadostne izobrazbe?

Nasprotovanje predlogu so izrazili tudi oddelki za psihologijo treh javnih univerz – ljubljanske, mariborske in primorske. Zavrnili so ga v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča in Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Peticijo podpisalo 2600 ljudi

Zdravstvena stroka: predlog zakona o psihoterapiji uvaja pristope, ki lahko bolnikom škodijo.

Proti predlogu so se izrekli dekani vseh treh pedagoških fakultet, pedagoški inštitut, Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter več pedagogov. Kot so včeraj zapisali v sporočilu za javnost, bi zaposlovanje psihoterapevtov v vzgojno-izobraževalne sisteme vnašalo patologizacijo običajnih, razvojno pogojenih težav. »Verjetno je, da bi bil v želji po najbolj intenzivni obravnavi vsak otrok oziroma mladostnik s stiskami ali težavami napoten k psihoterapevtu, ne glede na to, ali res potrebuje psihoterapevtsko obravnavo,« so izpostavili.

Kdo je za?

Na drugi strani zakon podpirajo v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje, Združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in Zvezi organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije. Predlog zakona podpira tudi teološka fakulteta in Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana in Fakulteta za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Menijo, da bi zakonska ureditev področja poskrbela za dostopno, varno in strokovno psihoterapijo.

»Samo s podporo zakonu lahko ljudem omogočimo varno, strokovno in čim hitrejšo psihoterapevtsko pomoč in posledično uspešneje preprečujemo samomore, depresije, alkoholizem, nasilje, spolne zlorabe, trpljenja otrok in najhujše stiske, ki zdaj premnogokrat ostajajo v predolgih čakalnih vrstah in se včasih ravno zaradi tega končajo tragično,« so omenjene organizacije včeraj zapisale v apelu poslankam in poslancem.

Čigavo podporo ima predlog zakona?

Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora v sredo opravili razpravo o vladnem predlogu zakona. Medtem ko so v poslanskih skupinah Svobode in Levice ter NSi predlog zagovarjali, so bili v opozicijski SDS najbolj kritični. Dvome so izrazili v SD in pri poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki združuje poslanca in poslanko iz vrst stranke Demokratov. Trojica se bo glasovanja vzdržali.

Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti mora za nadaljno obravnavo podpreti navadna večina, torej mora zanj glasovati večina prisotnih poslank in poslancev.